Bilten JKŽ, št. 21

115
BILTEN 1999 21

description

Bilten Jamarskega kluba Železničar, št. 21, leto 1999

Transcript of Bilten JKŽ, št. 21

Page 1: Bilten JKŽ, št. 21

BIL

TE

N 1

99

9

21

Page 2: Bilten JKŽ, št. 21

VsebinaPoročilo podpredsednika za leto 1997 David Dereani ................................ 3

Poročilo predsednika za leto 1998 David Dereani ........................................ 4

Predjamski sistem Tomo Vrhovec ......................................................................... 5

Predjama, Hrušiški rov, 1999 Tomo Vrhovec .................................................. 13Lukenjska jama Igor Perpar ................................................................................ 16

Jamsko potapljanje Tomo Vrhovec .................................................................... 18

Kuba Iztok Trček - Jolbe ........................................................................................... 24

Kubansko-slovenska jamarska odprava “Majagua 98”dr. Robert Šajn in Polona Zupančič .............................................................................. 56

Jó napot! Nace Labernik ........................................................................................ 64

Čiščenje dveh dolenjskih jam Igor Perpar ................................................... 68

Kako ocenimo pretoke vode v jami Miha Brenčič ..................................... 71

Snemalna odprava v Govic Aleš Lajovic ........................................................ 72Hajdova hiža Miha Brenčič ................................................................................... 74

Fekalna akcija Miha Čekada ................................................................................ 80

Jame na Islandiji Miha Čekada ............................................................................ 81

Speleoterapija Doc.dr.sc. Pal Naranscik, dr.med. .................................................. 83

Nekaj misli o merjenju jam Miha Brenčič ....................................................... 85

Pravopis in imena jam Miha Čekada ................................................................ 86

Pravljica zaradi pravljice Anita Šefer .............................................................. 88

Naš podzemni svet V. Bohinec .......................................................................... 92Pesmi Tomaž Koblar ................................................................................................. 95

In memoriam ...................................................................................................... 96

(P)OSEBNE NOVICE ........................................................................................ 98

Seznam akcij JKŽ 1997 ................................................................................ 100

Seznam akcij JKŽ 1998 ................................................................................ 103

Page 3: Bilten JKŽ, št. 21

2

BILTEN, glasilo Jamarskega kluba Železničar št. 21Naslov:

Jamarski klub ŽelezničarHrvatski trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

http://www.ljudmila.org/jkz/e-mail: [email protected]

Bilten izhaja občasno.Prva številka je izšla leta 1963.

Uredila: Peter Gedei in Tomaž KoblarPostavil: Peter GedeiLektoriral: Miha ČekadaIlustracije: Špela KlemenNaklada: 400 izvodov

Tisk: Marjan Lampelj s.p.

Fotografija na naslovnici: Planinska jama. Foto: Peter Gedei

Zahvaljujemo se Tiskarni Mladinska knjiga za pomočpri realizaciji tokratne številke Biltena

Page 4: Bilten JKŽ, št. 21

3

P o statistiki, še bolj pa po doseženih re-zultatih je očitno, da smo leto 1997 pre-

živeli precej aktivno. 116 registriranih jamar-skih akcij je razlog za številna nova odkritja,poglobitve in podaljšanje jamskih objektov.

V večji meri so novoizmerjene metre pris-pevali naši jamski potapljači, o čemer pričalepo število potapljaških akcij in oddanih za-pisnikov. Ogromno dela je bilo z njihovestrani vloženo v sistem Predjame, v Podpeš-ko, Novokrajsko in Kompoljsko jamo, Zelš-ke jame, Habečkov brezen, Mrzlek, Bilpo,Šimenkovo brezno idr. Žal je z odkritji sled-njega prišla tudi tako hudo sluteča, a ven-dar neizbežna tragedija - med potopom seje smrtno ponesrečila predsednica in dragaprijateljica Špela. Boleča izkušnja nas jeopomnila predvsem na izobraženost potap-ljačev v jamskem potapljanju.

Na suhem se je največ delalo v Breznu zarjavim kamnom in v Jami pri gnezdu, kjerpa kljub številnim akcijam in pomoči miner-jev cilj - podzemna Ljubljanica - še ni dose-žen. Med bolj obiskane sodi tudi Lobasch-grotte, rezultat tega pa je popravljen načrtvhodnega dela jame.

Tokratna odprava v tujino je bila na Slo-vaško, kjer so naši člani v spremstvu slovaš-kih jamarjev obiskali devet jam. Poleti smose Slovakom za gostoljubje oddolžili sspremstvom v Jamo pri gamsovi glavici.

Kot vsako leto smo tudi tokrat organizi-rali jamarsko šolo in, kot je že v navadi, jebilo začetno število tečajnikov, teh je bilookrog 20, mnogo večje od števila novopeče-nih članov, ostalo jih je kvečjemu pet.

Po dveh letih smo ponovno izdali klub-ski Bilten - tokrat z rekordnimi 96 stranmi.

Objavljali smo v Novi progi in Naših jamah,o izraelski odpravi pa smo javnost seznanilitudi v neštetih predavanjih z diasi.

V kataster smo vložili okrog 70 zapisni-kov, večina teh je s potapljaških akcij.

Organizirali smo čistilno akcijo v jamiMišnica pri Trebnjem in pomagali s številč-no ekipo pri čiščenju reke Krke.

Zabavali pa smo se na Kočevskem - naluciferovanju na Fridrihštajnu smo krstilinove jamarje, na veteranski akciji pod Lo-baschgrotte pri Črnem potoku pa nazdravilistarostam.

Leto 1997 je bilo polno produktivnegadela, novih odkritij in dosežkov, za kar sevsem sodelujočim lepo zahvaljujem.

Poročilo podpredsednikaza leto 1997

DAVID DEREANI

Poročilo

Vzdušje v Jami pri gnezdu. Foto: Peter Gedei

Page 5: Bilten JKŽ, št. 21

4

Š e eno uspešno leto je za nami - številnejamarske akcije, odprava na Kubo, nov

inventar v gospodarstvu, zelo uspešna ja-marska šola, pogosta promocija kluba v jav-nosti. Kratka oznaka dela s poglavitnimi, a šezdaleč ne vsemi dogodki v letošnjem letu.

V letu dni smo registrirali prek 170 ja-marskih akcij, kar kaže na izredno aktivnostnašega članstva. Pravega usmerjenega razi-skovanja po suhem svetu ni bilo. So pa zatovrstne akcije poskrbeli naši potapljači. Vsodelovanju z drugimi klubi so približali Po-stojnsko in Planinsko jamo, potapljali pa sose še v Predjami, Pivki, Dolenji, Podpeški inKačni jami.

Pogosteje smo obiskovali še Jamo prignezdu, Kostanjeviško jamo in Križno jamo.Med odmevnejšimi je bila še akcija v Viršni-co, ki se je je udeležilo kar 26 ljudi.

Jamarsko šolo smo organizirali protikoncu marca in naleteli na neverjeten od-ziv. Od začetnih 24 tečajnikov jih je 14 us-pešno opravilo izpit za mlajšega jamarja.Številni so ostali z nami in se odlično vklo-pili v delo kluba. Zasluga za veliko številoakcij gre tudi njim.

Poročilo predsednikaza leto 1998

DAVID DEREANI

V času prvomajskih počitnic se je peščicačlanov odpravila jamarit na Madžarsko, kjerso si ogledali šest jam.

Za zabavo smo poskrbeli z veteransko akci-jo pri Vilenici in na luciferovanju v Bohinju.

Osrednji dogodek leta je bila odprava naKubo. Čez leto se je 12 članov pripravljalona mesec dni trajajoče potovanje po otokuin odkrivanju tamkajšnjega podzemlja. Zodprave so se vrnili bogatejši za nekaj no-vih odkritij, izkušenj in spominov, ki jih Jol-be skrbno prenaša naprej v svojih predava-njih. Sama odprava je bila medijsko dobropodprta, saj je vesti o poteku dogodkov red-no lahko poslušala cela Slovenija na Valu202, preko novinarskih konferenc in inter-vjujev pa je zanjo javnost zvedela tudi v dru-gih medijih.

Skozi vse leto smo okolico obveščali onašem delovanju. Čistilni akciji v Babji jami,ki smo jo izvedli s finančno podporo Helio-sa in njegovega ekološkega sklada, so slediličlanki v časopisju in reportaže na radiu inteleviziji. S Televizijo Slovenija smo opravilisnemanje v Govicu. Klubska fotografa sta seizkazala s svojimi dosežki - Peter na foto-grafski razstavi v KUD-u France Prešern,Tibor pa na srečanju stereofotografov vNemčiji.

Inventar klubskega gospodarstva šteje le-tos nekaj 100m novih vrvi in nov vrtalnistroj, vojska je darovala šotore in poljske te-lefone. Zaradi dotrajanosti smo odpisali ne-kaj opreme. Nova pridobitev na klubu so tu-di članske izkaznice, ki jih je izdala Jamar-ska zveza Slovenije.

Zahvaljujem se vsem, ki so sooblikovaliza klub uspešno leto 1998.

Poročilo

Pred akcijo v Viršnico. Foto: Peter Gedei

Page 6: Bilten JKŽ, št. 21

5

I dejo za prvi obisk Ponora Lokve je pris-peval Aleš Lajovic. Najbrž smo se mu

potapljači smilili v svoji nevednosti gledejam in možnosti, ki se ponujajo pri raziska-vah. Po informacijah, ki jih je imel, se je vPonor Lokve že potopil »nek Anglež in tamnekaj pretauhal«. Tako se mu je zdelo zani-mivo pogledati, kaj se pod Predjamskimgradom dogaja.

Prvič (maj 1997) smo se odpravili na po-top Aleš, Matej in jaz. Pot do tja je bila zelozanimiva, saj je Aleš vedel povedati kakšnonovo zgodbico skoraj za vsakim ovinkom.Med potjo smo se seznanjali z zgodovino,vojaškimi frontami, jamami, izviri, ponori,

Predjamski sistem TOMO VRHOVEC

geologijo, gradovi, partizani in kaj vem, sčim še. Končno smo prispeli do Predjame inmoram reči, da sem se počutil nekoliko ne-navadno in skoraj pomembno. O gradu inErazmu sem že slišal, bil sem tukaj na os-novnošolskem izletu, nikoli pa si nisem mi-slil, da bom rinil pod to skalovje še sam. Vtem trenutku sem o samem jamskem siste-mu vedel že nekaj več, saj sem prebral Našejame 38. Presenetila me je dolžina jame, sajje bila celo peta najdaljša pri nas. V takovelikem jamskem sistemu se še nismo po-tapljali.

Z Matejem sva sestavila opremi: 2 x 10 ljeklenki, svetilke, kolute z vrvico in ostaloter se pogumno odpravila v Ponor.

Nekoliko nenavadno je bilo, ko so nas tu-risti opazovali, kako se opotekamo s potap-ljaško opremo po potoku v jamo. Kaj kmaluje postalo preveč mokro za Aleša in nadalje-vala sva sama. Višina rova je le kakšen me-ter, po tleh so skale in transport kompletneopreme brez pomočnikov je bil zelo težak.Po nekaj deset metrih plazenja sva prišla dovode, ki je bila pravo olajašanje. Matej meje takoj vprašal, če je to že sifon. Pa ni bilo

Predjama je ena najbolj znanih slovenskihjam, prav tako pa je bila tudi med prvimiuradno omenjenimi. Po podatku v Naših jamah(št. 38, leto 1996) je bila njena skupnadolžina 8047 m. V letu 1997 smo člani NORIKSUB-a in JKŽ jamo intenzivno raziskovali,predvsem Ponor Lokve, pomembna pa je bilatudi povezava z Jamo v Grapi. Raziskave smonadaljevali tudi pozimi 1998/99 in Predjam-ski sistem podaljšali na skupno dolžino13044m. Tudi v prihodnje predvidevamoizvesti v tem sistemu nekaj raziskovalnihakcij in skupno dolžino še povečati.

Eden izmed vhodov v Predjamski sistem. Foto: Peter Gedei

Predjamski sistem

Page 7: Bilten JKŽ, št. 21

6

tako. Plavala sva po rovu, zalitem z vodo:višina kakšen meter, nad gladino pa je bi-lo še 20 cm prostora. Tudi kasneje se jebilo treba plaziti po suhem in vlečenje tež-kih jeklenk je bilo res naporno. Matej me jevsakih pet metrov vprašal, če sem že pri si-fonu.

Končno sva se le prebila do sifona. Sifon-sko jezerce je bilo kalno, saj je Lokva nosilabrozgo, ki sva jo med plazenjem dvignila,točno v sifon. Po večih poskusih se mi je prividljivosti nič nekako uspelo prebiti skozizelo nizek sifon. (Kasneje je Aleš povedal,da se je tudi on nekoč poskusil potopiti v tasifon. Poskus ni uspel, saj je med potopomvidel le »šip’co od maske«.)

Takoj za prvim sifonom je še drugi, kije krajši, pa tudi vidljivost je bila nekolikoboljša.

Med čakanjem na Mateja sem brez je-klenk nekoliko raziskal rov, vendar semkmalu naletel na tretji sifon. Tako sem šenekaj časa čakal, saj si nisem upal spuščatitežke opreme čez dve stopnji. Zdelo se mije, da z opremo ne bom uspel preplezati na-zaj. Ko Mateja le ni bilo predolgo, sem sevrnil skozi oba sifona in mu ravno še pre-prečil pobeg. Ugotovil je namreč, da je sifonprenizek ali pa on predebel in se je podalproti izhodu. No, potem mu je le uspelo inkončno se je akcija začela. Skupaj sva pre-plezala obe stopnji, preplavala tretji sifon innadaljevala pot s tokom Lokve. Tokrat svanosila le še eno opremo. Tako sem se v četrisifon potopil sam, prehodil še dobrih 100 mglavnega rova in preplaval še peti sifon. Po-tem se je odprlo. Rov ni bil več enostavenkot do tu: pojavili so se stranski rovi, mean-dri, novi sifoni in prišel sem do velike dvo-rane, ki smo jo kasneje poimenovali po po-tapljaškem klubu Norik sub.

In še nekaj: »neki Anglež« ni bil kar tako.Ime mu je Mike Boone in delo, ki ga je opra-vil, bi bilo v čast vsakemu jamskemu potap-ljaču.

Potek raziskavŽe v naslednjem tednu smo jamo obiska-

li še trikrat. Izmerili smo kakšnih 1200 mnovih rovov, odkrili še nekatera možna na-daljevanja in se potopili v naslednji sifon. Tapa je bil precej večji: dolžina je 150 m, glo-bina 32 m. Skozi vso jamo smo morali no-siti večje jeklenke. Sicer pa smo za prehodeskozi sifone uporabljali 3- in 4-litrske jeklen-ke. Na prvih akcijah smo prevladovali po-tapljači (Igor in Tomo Vrhovec, Matej Mi-hailovski, Boštjan Slapernik in Miha Celarc- jamar). Potem smo akcije nekoliko preki-nili, vendar je zopet nastopil Aleš, ki je »za-kuhal« nekakšno tekmo za drugo najdaljšojamo v Sloveniji. Konkurent je bila Kačnajama, kjer so Logačani zelo uspešno razi-skovali in namerili čez 3,5 km novih rovov.Kljub njihovi začetni prednosti se seveda ni-smo dali: pridno smo raziskovali in merili;v povprečju smo namerili 300 do 400 me-trov na akcijo. Seveda je bila tekma le po-stranski izgovor, saj nas je jama zanimala inželeli smo prodreti čim dlje. Uspehi pa sobili le dodatna spodbuda k večjim naporom.

V ponoru Lokve smo opravili šest dvo-dnevnih akcij. Običajni scenarij: potapljačismo napadali sifone in napeljevali vrvice,na naslednji akciji pa so jamarji merili novoodkrite rove oz. raziskovali po suhem. Po-navadi se je ustavilo pod kamini ali predsifoni. In tako so naslednjič potapljači spetimeli delo.

Proti koncu leta smo začeli s potaplja-njem v Sifonu s plaže, ki je že tako daleč, daso akcije trajale več kot deset ur (najdaljša15,5 ur). Pri tem se je treba zavedati, dasmo bili vedno v potapljaških oblekah in vesčas mokri. To (in pa končna zmaga nad Kač-no jamo) je povzročilo izgubo motivacije,saj so nas čedalje bolj mikale lažje dostopnejame.

V drugem (jesenskem) delu raziskav sose akcij udeležili: Peter Žalec (JD Rakek),

Predjamski sistem

Page 8: Bilten JKŽ, št. 21

7

Špela Klemen, Igor Perpar, Matej Mihailov-ski, David Dereani, Gregor Pižent, MatjažSlana, Igor Povšnar in Tomo Vrhovec.

Opis ponora LokvePrvi del je dolg dobrih 150 m in dosto-

pen brez jeklenk. Višina rova je večinoma1 m, ponekod pa se je celo možno postavitina noge (dvakrat). Širina je 6 m. Po tleh soponekod zbrušeni prodniki, drugje pa so na-nosi peska. Kadar je dotok velik, je ta delrova lahko popolnoma zalit, v času suše paje ponavadi suh. Najlažji prehod za nas po-tapljače je ob zmernem dotoku, saj je rovvečinoma poplavljen z vodo, nad gladino paje ravno toliko prostora, da je možno plava-ti. Sicer pa je plazenje z jeklenkami precejnaporno. Posebno ugodno pa je bilo v časunizkih temperatur, ko je bil začetni del rovazamrznjen. Lezenje po ledu je bilo hitrejše,poleg tega pa je sifon ostal čist, saj s tal ni-smo dvignili peska.

Potem pride drugi del, ki ga je večji delraziskal Mike Boone. Tu je nekaj sifonov, si-cer pa je rov enostaven. Takoj na začetkusta dva sifona in po dveh stopnjah pridemodo kotanje, kjer v suši ni potrebno potaplja-nje. Ob normalnem vodostaju je ta, tretji si-fon kratek, lahko pa je zelo dolg, če je vodeprecej. Na načrtu, ki ga je narisal Boone, jemesto tretjega sifona lepo vidno. Do nasled-njega (po naše četrtega) sifona hodimo poprostornem rovu, širine 2 – 8 m in povpreč-ne višine 6 m. Ves čas hodimo po suhi rečnistrugi, prekriti s prodovci (kar velikimi), obrobu pa so naplavine. Precej je tudi lesa,obutve, plastike in podobne šare.

Če je vode precej, se moramo na tem de-lu potopiti še enkrat. Ponekod vidimo tu-di tekočo vodo, bolj pogosto proti koncu te-ga rova.

Četrti sifon pa smo imenovali po MikuBoonu, ker smo predvidevali, da je do tunekje prišel. Dobrih 100 m naprej je še petisifon, na las podoben prejšnjemu. V teh

dveh sifonih je vidljivost precej boljša kot vzačetnih. Rov med obema sifonoma je po-doben že opisanemu. V tem delu smo našlidve kamniti topovski (katapultni) krogli.

Po petem sifonu pa se začne druga pe-sem. Rovi popolnoma spremenijo podobo:nekateri so skalni, brez kamenja in usedlin,drugi blatni. Sifoni postanejo precej daljši,ponekod pa tudi zelo kratki. Pojavljajo sevzporedni rovi in sifoni.

Dvorana Norik sub je kakšnih 150 m dolgprostoren rov, širok tudi čez 20 m in visokpreko 30 m. Tu teče voda po levi strani sprecejšnjim padcem, sicer pa je dvorana nadebelo prekrita z usedlinami. Po dveh ozkihrovih na dnu dvorane je možno priti do si-fona Ata Smrk, ki sem ga večkrat neuspe-šno naskakoval. Uspelo mi je sicer priti nasuho, vendar tam ni bilo pravega nadaljeva-nja (tekoče vode). Iz dvorane vodi Zahodni

Vhod v ponor Lokve. Foto: Peter Gedei

Predjamski sistem

Page 9: Bilten JKŽ, št. 21

8

blatni rov, kjer so še določene možnosti zaraziskovanje, saj smo bili tam le enkrat.

Naši napori pa so bili usmerjeni v Ob-hodni blatni rov, kjer smo že na naši drugiakciji prišli do Dvorane pred meandri. Tu seje ponujalo precej možnosti za raziskovanje.Najprej je Špela odkrila ozek prehod v Dvo-rano Klemen in od tu smo raziskali Suhivzhodni rov. Večinoma je blaten, nekaj jesige. V zadnjem delu tega rova je sifon, zanjim pa sta dva zelo ozka rova, ki voditanavzgor. Ta del je zanimiv zato, ker je zeloblizu zgornjim delom Predjame, morda celopod njimi (Vzhodni rov med Rjavo dvoranoin Matterhornom). Iz Dvorane pred mean-dri vodijo ozki kamniti rovi (ponekod tudiblatni) preko Rinke (stopnja) in še dveh več-jih stopenj (skupaj kakih 10 m) ponovno doLokve. Ta del smo imenovali Plaža, saj jezelo lep. Po tleh je debelozrnat pesek, hojaje lahka. Na koncu je sifon, ki ga še nismopreplavali. Trenutna dolžina je 200 m, naj-

večja globina 17 m. Problem je v transpor-tu, saj velikih jeklenk do tu nismo nosili,male pa ne zadoščajo za daljše plavanje. Tu-di v primeru, da bi nosili normalno opremo(2 x 10 l), je uspeh vprašljiv, saj je sifon nadveh mestih zelo ozek.

Rov ugaslih karbidk je le povezovalni rovz mestom, kjer sem prišel na površino iz si-fona Ata Smrk. Zanimiv je zato, ker ima ne-kaj kaminov, v katere nismo plezali.

Višinske razlike: po skici iz leta 1964 najbi začetni del ponora padel do Sifona MikaBoona za 35 m. Mislim, da je ocena kar vredu, takoj na začetku jame pade največ.

Od tega sifona do sifona Ata Smrk oz.Plaže pa višina pade še za približno 15 do20 m, največ v dvorani Norik sub.

Življenje: v sifonih je precej rib (postrvi)in potočnih rakov. Tudi v sifonu Ata Smrk sozelo velike postrvi. Ko je bila voda zelo mrz-la in vidljivost dobra, sem v sifonih videl potleh več centimetrov dolge mrtve črve.

Transport “nezaščitenih” jamarjev preko jezerc Hrušiškega rova. Foto: Peter Gedei

Predjamski sistem

Page 10: Bilten JKŽ, št. 21

9

Povezovanje Jame v Grapis Predjamo

Ideja za omenjeno povezavo je padla sstrani Aleša Lajovica (spet kriv) in Jake Ja-kofčiča. V tekmi za drugo najdaljšo jamo vSloveniji smo potrebovali metre, hkrati pasmo si želeli povezati dva večja sistema, karnam do takrat še ni uspelo. Potrebovali smole še ekipo. Kombinacija potapljačev-jamar-jev in jamarjev-potapljačev je postala dovoljmočna, ko sta bila za akcijo pripravljenaŠpela Klemen in Igor Perpar.

Na dveh enodnevnih akcijah poleti 1997smo z omenjeno povezavo uspeli. Izmerilismo nekaj deset metrov glavnega rova, boljpomembno pa je bilo, da smo dodali Pred-jami 1310 m rovov Jame v Grapi. Povezavaje zelo mokra: sifoni in vodni rovi. Še naj-bolj zoprn je prvi sifon iz smeri Belščice. Taje na las podoben prvemu v ponoru Lokve:nizek, svinjski, dolžina 30 m, pritrjevanje vr-vice nemogoče.

Tudi tu se je potapljal Anglež Mike Boo-ne in ta, najtežji sifon že premagal.

V Jamo v Grapi priteče poleg Belščice(glavni vhod) po stranskem rovu še poto-ček, ki je zelo čist. Na koncu tega rova jepritočni sifon, ki sem ga že preplaval. Zanjim je velik podor, skozi katerega pa bimorda celo bilo mogoče najti prehod. Delaza sifonom in samega sifona še nismo meri-li oz. dodali celotni dolžini.

Na obeh akcijah smo bili Špela, Igor injaz, po enkrat pa so pomagali: Gorazd Gr-mek, Matej Mihailovski, Dejan Hladnik inBojana Modic.

Zgornji deli PredjameKer smo postali s Predjamo že nekoliko

obsedeni, smo se podali tudi v rove, dostopnenormalnim smrtnikom (brez jeklenk). Tokratkrivec ni bil Aleš, ampak Oskar Ščuka (LukaČeč), ki je dal idejo o raziskovanju sifona, kije tik pred Polževo dvorano (točka 39e).

In s čim smo se ukvarjali v dveh eno-dnevnih akcijah?

• Najprej smo sifon sploh iskali. To ni-kakor ni bilo tako enostavno, kot se zdi ponačrtu, še posebej, ker smo mislili, da nas jeOskar poslal v točko 36a, kjer pa ni ničesar.

• Izmerili smo rove pred sifonom, ki jihje več in so bolj zakomplicirani, kot kaže ve-liki načrt Predjame.

• Ugotovili smo, da je voda precej glo-boko v breznu, za katerega bo potrebna vrv-na tehnika.

• Preiskovali smo tudi Severjevo dvora-no, kjer normalno odteka Belščica.

• Na drugi akciji sem se spustil v breznoin potopil v sifon. Voda je bila prvi trenutekprecej čista, ko pa sem se pred potopom napovršini motovilil, sem jo skalil. Med poto-pom sem jo še bolj skalil in posebno tam,kjer je bilo možno nadaljevanje, se ni videlonič. Možno je, da voda odteka skozi dve raz-poki, saj je ena odločno preozka. Smer od-točnega rova je približno 240o.

In kaj sploh ta voda tu počne? V breznopritečejo narasle vode Belščice, ko običajnapot odtekanja ne zadošča več. Kot je videtina izjedenih skalah, so hitrosti precejšnje.Poleg tega se gladina v breznu lahko dvignezelo visoko (10 do 15 m !?). Tako smo vmislih začeli povezovati to vodo z Vodnoluknjo, ki smo jo odkrili v spodnjih rovih,takoj za Sifonom Mika Boona. Vodna luk-nja namreč izgleda tako, kot da bi skoznjoobčasno prihrumele vode z veliko hitrost-jo. Sifon Vodna luknja sem do takrat že pre-plaval, vendar se v strmi skalni rov, ki semga videl iz sifonskega jezerca, nisem po-dajal.

Sodelujoči: Tomo Vrhovec 2x, po enkratpa Aleš Lajovic, Igor Vrhovec, Nadja Rajgeljin Matej Mihailovski.

Najnovejša raziskovanjaPozimi 1998/99 smo se Predjamskega si-

stema lotili znova.

Predjamski sistem

Page 11: Bilten JKŽ, št. 21

10

Slap v Hrušiškem rovu. Foto: Peter Gedei

Predjamski sistem

Page 12: Bilten JKŽ, št. 21

11

Prva naloga je bila ponovna meritev de-la, ki ga je narisal Mike Boone. Čeprav jenaris zelo lepo narisan in po mojem tuditočno, pa nismo zaupali tlorisu. Zato sva tadel (Miha Pihler in jaz) ponovno narisala.Ugotovila sva, da je bil Boone nekoliko bo-ječ pri dolžinah in namerila dobrih 60 mveč, generalna smer pa je približno prava,čeprav je res, da je rov bolj vijugajoč.

Poleg tega sem ponovno preplaval sifonVodna luknja in raziskal rov za njim. V sme-ri proti vzhodu sem po približno 100 m pri-šel do novega sifona.

V drugo sva z Robijem Renningerjem iz-merila rove, ki sem jih za Vodno luknjo od-kril na prejšnji akciji. Dejansko gre ta rov vsmeri brezna 39e, ki smo ga raziskovali vzgornjih delih Predjame. Zaradi nepričako-vano velike dolžine drugega sifona se je ak-cija ustavila pod vodo.

Na eni od akcij (Peter Žalec in DušanZwolf iz JD Rakek ter jaz) smo ugotovili,da je ob večjem pretoku akcija v Ponorubrezsmiselna, saj je vode enostavno po ce-lotni dolžini preveč. Prav tako smo ugotovi-li, da bomo za dostop do prvega sifona šenaprej raje uporabljali spodnji rov, saj namBlatni rov s stopnjami ni bil nič bolj simpa-tičen.

Še nekaj o načrtihZ obstoječimi načrti oz. informacijami,

kje želene načrte in skice najti, tudi približ-no nismo bili zadovoljni. V začetku, doklersami nismo začeli risati načrtov, smo bili šeposebno kritični. Kasneje smo ugotovili, dapač vsak poskuša meriti in skicirati po naj-boljših močeh, pri tem pa imajo nekateri večtalenta, volje ali časa kot drugi. Tudi na na-še načrte ne prisegamo, saj jih je precej risa-nih z zelo malo izkušnjami, rovov pa je bilores veliko. Skrbi me natančnost smeri podvodo, saj smo naknadno ugotovili, da lahkokompas v prisotnosti delujočega potapljaš-kega računalnika precej laže.

Najlepše dele našega načrta je prispevalIgor Perpar.

Predvsem me moti »dostopnost« načrtov.Res je, da so vsi pripravljeni pomagati, ven-dar preprosto ni mesta, kjer bi lahko dobilvse potrebne informacije hkrati.

Primer: dolgo nisem prišel do načrta Po-nora Lokve Mika Boona. Potem mi ga je lepokazal Aleš Lajovic. Z njegovimi informa-cijami in ob Dorotejini pomoči smo ga konč-no našli v stari številki Acte Carsologice.

Še vedno ne vemo natančno, kaj vse jeupoštevano pri dolžini 1310 m Jame v Gra-pi. Z Igorjem Perparjem sva našla stranskirov tik pred pritočnim sifonom, vendar neveva, če je že zaveden.

In kaj v prihodnje?Za druge ne vem, mi pa bomo:• ponovno odšli v pritočni sifon Jame v

Grapi in raziskali ter narisali podor za njim.• še vedno poskušali nadaljevati v rovu

za Vodno luknjo proti točki 39e. V suhemdelu tega rova je manjša dvorana z višinopreko 15 m, nadaljuje pa se v kamin. Kermora ta rov iti nekje pod zgornjim rovom(Stara jama, Južni rov ali Črna dvorana), bibilo zelo koristno ugotoviti, če povezava ob-staja.

• uporabili vrvno tehniko v Dvorani Kle-men in se spustili v desetmetrsko breznoter nadaljevali z raziskavami v spodnjih ro-vih.

• raziskovali v Hrušiškem rovu.• iskali povezavo iz zgornjih rovov v

spodnje (predel Matterhorna). V primeru,da bi uspeli, bi se odprle nove možnosti zaraziskovanje večine novoodkritih rovov, patudi možnost za lažji transport opreme doSifona s plaže.

In za konec:Za vse to je kriv Aleš!

Predjamski sistem

Page 13: Bilten JKŽ, št. 21

12

Predjamski sistem

Page 14: Bilten JKŽ, št. 21

13

K ončno smo zbrali dovolj volje, ljudi(beri: nosačev) in časa ter organizira-

li potapljaško akcijo v Hrušiški rov.Sprva naj bi to bil bolj izlet. Načrt Za-

hodnega in Hrušiškega rova smo imeli inrazen razdalje nismo opazili drugih »pasti«.Že v klubu smo slišali, da je nekaj ožin, patudi namočiti naj bi se bilo treba. Ampak tone bi smel biti prevelik problem. Sam slap vHrušiškem rovu bi bilo vredno videti, am-pak potrebno ga bo pa tudi preplezati. Pakaj, tistih pet, šest metrov skal bomo pa žezlezli.

Prvi nas je na težave opozoril Jurij Hajna(IZRK in Luka Čeč): »Slap splezati ni kartako, potrebujete nekoga, ki zna plezati«.Bomo že kako, če ne drugače, bomo pa lezlieden čez drugega. Kljub naši samozavesti jeJanez Marinšek (Luka Čeč) s kolegom odšeldan pred »izletom« do slapu in ga opremil zvrvjo: Saj ni treba, če se ti ljubi, pa vseenohvala!

Predjama, Hrušiški rov, 1999 TOMO VRHOVEC

In tako je prišel dolgo pričakovani in na-črtovani dan D. Kakšnih 30 duš pred jamo inkopica potapljačev v neoprenu. Načrt: vsi dokonca, na slap, šest potapljačev skozi prvisifon (»skozenj se le potopiš in dvigneš«) invsaj trije skozi naslednjega, v katerega se nipotopil še nihče. Gotovo tudi ta ni kaj bis-tveno daljši! In potem izmeriti nekaj sto me-trov novih rovov, Predjamo pa podaljšati nadolžino 13 km. V jami naj bi bili 7 do 8 ur.

Do Črne dvorane je kar šlo. Potem smose začeli počasi izgubljati, čeprav se po na-črtu zdi, da je to nemogoče. Jurij Hajna inJanez Mislej (Luka Čeč) sta bila zlata vred-na vodiča. Kolona se je nekoliko raztegnila,zato smo se večkrat čakali. In potem so sezačeli blatni vzponi in spusti. Vsak naslednjitežji, čedalje bolj je drselo, padci vse pogo-stejši. Nekateri otovorjeni s potapljaškoopremo, drugi v potapljaških oblekah inotovorjeni smo se počasi vzpenjali v drsečeblato: malo gor, malo dol. Potem je bilo ne-

Spust po slapu. Foto: Peter Gedei

Predjamski sistem

Page 15: Bilten JKŽ, št. 21

14

kaj ožin, ki niso bile težke, a so zahtevalespet nekaj energije. Dlje smo šli, bolj smobili utrujeni, jama pa je postajala zahtevnej-ša. Čez Dolgo jezero smo tisti v neoprenunosili ostale, da se le-ti ne bi prekmalu zmo-čili. Toda v kasnejših »mokrih« ožinah smobili mokri vsi. Končno smo prišli do slapu.Hvala Bogu in Marinšku za “štrik”!! Slap jebil višji, kot smo pričakovali in težko verja-mem, da bi ga bili sposobni preplezati. Čenič drugega, bi za to potrebovali precej ča-sa. Na slap smo šli štirje: Nadja Rajgelj, Ro-bi Renninger, Igor in Tomo Vrhovec.

Preplavali smo Zapackan sifon, v kate-rem je vidljivost iz brezmejne padla na nič,takoj ko smo se začeli v njem motoviliti. Potnaprej je bila lahka in tako sem se potopil vHrušiški sifon. V tem naj se ne bi potapljalše nihče. Načrt: preplavam sifon, pocukamvrvico in ostali pridejo za mano.

Sifon ni bil pretirano širok, po tleh mulj.Globina je bila kmalu 5 – 6 m, prva ožina(vidljivost je bila v trenutku nič), rov pa seje kar nadaljeval. Dolžina je bila že čez 30m, globina se je vztrajno večala, kolut paodvijal. Globina je bila že 12 m, potem pa seje rov začel dvigovati. Končno! Morda je šemožnost, da uspemo. A glej ga šmenta! Iz-hoda ni bilo, rov se je nadaljeval v globino.Zopet ožina, ravno dovolj prostorna za vit-kega potapljača. Za prehod sem moral celonekoliko odriniti mulj. Takoj za ožino, ki jebila na dnu nekakšnega lijaka, je postalo ja-sno, da se sifon konča. Hotel sem se dvignitina gladino, a kolut se je iztekel (dolžina 68m) in vrvica me je zadržala pod vodo. Lenekaj metrov pod gladino sem razmišljal,kaj storiti: nad mano kristalno čista voda, kije vabila, pod mano zamuljena ožina z vid-ljivostjo nič. Če pustim kolut ne kakšni ste-ni, lahko pade v svinjarijo in potem bodoproblemi. Še hujši problem bo, če za manoprigomazi kateri od ostalih (brez plavuti!)in potegne za vrvico. Pa še nekoliko dolgrov je za male jeklenke in potapljača brez

plavuti. Zato sem pobral šila in kopita in sevrnil proti izhodu. Na pol poti sem srečalIgorja. K sreči se je tam videlo kakšnih 20cm in z očmi sva se v trenutku sporazumelao situaciji: za danes je dovolj!

Pod slapom nas je čakalo neprijetno pre-senečenje: večina odprave jo je podurhalaproti izhodu, za pomoč so ostali le trije: IgorPerpar ter Peter in Tibor Gedei. Med čaka-njem so poslikali slap. Ker smo vsi precejnosili, smo misel o potopu v Krajnem rovuopustili. V jami smo bili 11 ur.

Naslednja akcija je bila pravo nasprotje.Maloštevilna, a dobro pripravljena odprava:Janez Marinšek in Janez Mislej (Luka Čeč),Nikolaj Karantanija (JD Karantanija) in To-mo Vrhovec (JKŽ). Čakanja ni bilo, poseb-no Marinšek je pot poznal izjemno dobro.Tudi voda ni nikogar motila.

Hrušiški sifon sem zlahka preplaval (dol-žina 80 m, največja globina 12 m, smer pro-ti vzhodu) in se dvignil v zalito dvorano. Na

Začetek rova nad slapom. Foto: Peter Gedei

Predjamski sistem

Page 16: Bilten JKŽ, št. 21

15

žalost so nadaljevanja iz te dvorane pod vo-do. Tisto bolj perspektivno je nekje na dnu.Ker nisem bil prepričan v količino zraka,dolžino vrvice in novega sifona pa še vidlji-vost na dnu je bila slaba, sem se potopil vsifon, za katerega se je izkazalo, da je stran-ski dotok. Preplaval sem dva kratka, zavita,svinjska, ozka sifona in se dvignil v rovmanjših dimenzij, po katerem je vijugalmanjši potoček. Nekoč bova sem prišla dvain ta rov izmerila.

Potem smo odšli v Krajni rov. Tudi ta sekonča s sifonskim jezerom. Prvi sifon je dolg15 m, globok približno 3 m, prehod lagoden.Za njim je manjša dvorana (dolžina 5 m) indrugi sifon. Ta je globok 6 m, po 15 m pa mije zmanjkalo vrvice. Na tem mestu, kjer sedno že dviguje, po tleh ni mulja, temveč pe-sek, kar je znak, da voda občasno tu teče zvečjo hitrostjo. To nam daje upanje, da bodoza sifonoma rovi z večjim padcem in mordabi celo lahko našli povezavo s spodnjimi rovi(Ponor Lokve), kar bi odprlo izjemne možno-sti pri nadaljnjih raziskavah Predjamskegasistema. Oba sifona imata smer proti zahodu.

V jami smo bili 8 ur in pol. Z ozirom naštevilčnost, učinek in porabljen čas je bil topredjamski “blitzkrieg”. Z novimi izmerjeni-mi sifoni je Predjamski sistem podaljšan naskupno dolžino 13.044 m.

Raziskovanja v teh oddaljenih delihPredjame bomo še nadaljevali, saj so mož-nosti za nova odkritja precejšnje. Na žalostbo razdalja od vhoda vplivala na število inštevilčnost akcij v negativnem smislu. JurijHajna je celo ocenil, da je to najbrž najboljoddaljeno potapljanje od jamskega vhoda.(Konkurenca: Karlovica, Rakov rokavPlaninske jame, Črnelsko brezno. Če je kdodovolj navdušen nad statistiko in lestvica-mi, lahko preračuna razdalje.)

Brez sodelovanja jamarjev DZRJ Luka Čečakcij v Hrušiškem rovu ne bi bilo ali pa bi bilirezultati zelo piškavi. Ponovno se je izkazalo,da so posamezni slovenski klubi za zahtevnej-še akcije premajhni. K sreči pa vsi govorimoisti jezik in ko smo v jami, imamo približnoenake želje. Naj se tega spomnijo tisti, ki seprepirajo na raznih sestankih JZS in JRS.

Predjamski sistem

Page 17: Bilten JKŽ, št. 21

16

N a Dolenjsko, tja v okolico Novega me-sta ali celo še naprej, nas pot bolj po-

redko zanese. Tokrat sta nas pritegnila 35.obletnica delovanja novomeškega jamarske-ga kluba ter izpit JZS za pridobitev nazivamlajši jamar. Slednjega sta v Lukenjski steniuspešno opravila tudi Tomo in Igor Vrho-vec. Še pred odhodom na izpit sem jima po-vedal, da je v neposredni bližini jama s sifo-nom in tretji, zadnji izvir ponikalnice Teme-nice. Tega, da naj s sabo vzameta tudi po-tapljaško opremo, jima nisem omenil, saj sejima je zdelo samo po sebi umevno.

LuknjaLuknja je zatrepna dolina reke Temenice in

je zavarovana kot naravni spomenik. V njejso zanimivi kraški pojavi: Lukenjska jama,Jama za gradom, manjše naravno okno, ve-lika udornica in gotovo boste tu našli še kaj.Lukenjska jama je arheološko najdišče, kjerje izkopaval Franc Osole. V letih 1975-76 in1980-81, je v usedlinah odkril ostanke pose-litve iz starejše kamene dobe (pester inventarorodij iz kremena), v zgornjih plasteh pa os-tanke mlajših kultur vse od eolitika, brona-ste in železne dobe do rimskega časa.

Tu so tudi razvaline nekdaj mogočnegagradu Luknja, katerega lastnik je bil svojedni tudi nam znani Erazem Predjamski.Grad je bil po 1. svetovni vojni zaradi davkana strehe razkrit in prepuščen propadu.

Ob zajezenem izviru sta hidroelektrarnater ribogojnica. Za ogled Luknje so markira-ne obhodne krožne poti.

V izviru TemeniceTomo je opravil potop v zajezenem izvi-

ru, kjer naj bi poleg Temenice pritekale nadan tudi podzemne vode Dobrniškega in

Globodolskega polja. Zaradi močnega tokain velikih podornih skal se ni mogel prerini-ti v sifon.

Lukenjska jamaPred jamo je manjši, stalen izvir, katere-

ga vodno zaledje ni znano. Jama ima dvavhoda. Za vhodnim delom se odpre prostor-na dvorana, ki se za sifonskim jezerom kon-ča z manjšo kapniško dvorano. Po obilnejšemdeževju voda v jezercu naraste in zalije jamo.Zahodni del jame je višji in zato suh. Jama jepomembno prezimovališče netopirjev.

V sifon se je prvi potopil Tomo, iskal, is-kal in kot običajno našel; tokrat zelo ozekprehod iz jezerca v sifon ter po slabih 40 mizplaval v rov na drugi strani. Ogledal si jedel jame ter se vrnil nazaj. Isto je ponovilIgor Vrhovec. Dogovorili smo se, da se vrne-mo prihodnjič, rov raziščemo in izmerimo.

Ta prihodnjič je bil že naslednji dan. Sko-zi sifon smo se podali: Tomo, Matej, IgorPovšnar, Špela in jaz.

Podrobnejši opisnovih delov

Po izhodu iz sifona pridemo v suh rovvišine in širine dva metra, ki se blago dvigu-je. Na stropu opazimo krajše stalaktite, tlapa so delno zasigana. Pravzaprav gre zakompaktno skalo v obliki manjših ponvic(spominjajo na plitvejše škraplje), ki so naspodnjem robu prevlečene z zlatorumenosigo. Skala je črna. Pri točki 4 je luža kristal-no čiste vode. Tod je jama najlepše zasiga-na. Na levi visi lep stalagmit, katerega koni-ca še ne dosega gladine vode. Še bolj levo je2 m debel in meter visok jamski steber, tlaokrog njega pa so prekrita s sigo. Pri točki 5

Lukenjska jama IGOR PERPAR

Lukenjska jama

Page 18: Bilten JKŽ, št. 21

17

opazimo v stropu ostanek fosilnega rova. Vbližini točke 8 visi s stropa več cevčic (ma-karončki). Najdaljša med njimi meri 41 cm.Dvoranica cevčic je nekoliko dvignjena inočitno je visoka voda ne zalije, saj cevčiceniso polomljene. O dinamiki pretakanja vo-de pričajo zablateni prodniki pod manjšostopnjo pri točki 6. Zelo zanimiv je rov medtočkama 12 in 7, v katerem najdemo nastropu en do dva cm dolge in kot nit tankehelektite. Pri točki 9 je rov visok 4 m in seponovno blago dviguje v dvoranico, ki serazdeli na dva dela. Oba pripeljeta do 3,5 mglobokega brezna. V dvoranici je nekaj do1 m visokih in 10 cm debelih stalagmitov.Pred točko 13 je brezno, ki navpično padado vode, nad njim, z desne pa pada sigovslap. Pod stopnjo (za točko 13) suh rov prei-de v vodni. S stropa visijo stalaktiti, ki pritočki 14 skoraj zaprejo rov. Ti so visoki do 4m, tako da je razdalja med vodo in sigo lepol metra v višino. Za to ožino je dvoranazalita z vodo. Dolga je 14 m, široka do 5 invisoka do 10 m. Na skrajnem desnem koncudvorane je strmo blatno pobočje. Od tu sejama nadaljuje s sifonom.

Tomo je edini preplaval drugi sifon in siogledal del jame za njim. Dejal je, da je ja-ma zelo razvejana in da nas čaka še velikodela.

Zunaj je deževalo. Deževalo je tudi danpoprej. V jami smo bili štiri ure in v temčasu je nivo vode pred jamo narasel zapol metra. Iz stranskega izvira (za vo-galom, 50 m od vhoda), ki je bil obvstopu v jamo še suh, pa je tekel žezajeten potok. Vode izvira Teme-nice so bile blatne, medtem ko jebila voda iz stranskega izvira in izvi-ra pred jamo popolnoma čista. Tudivode v obeh sifonih so bile “čiste”.

Pred jamo sta nas pričakala rado-vedna novomeška jamarja Andrej inZdravko ter novinar Radia Slovenija. Po-vabili so nas v prijeten lokal, kjer smo ob

kuhanem vinu pokramljali o novih raziska-vah, s katerimi smo Lukenjsko jamo podalj-šali za 220 m.

Lukenjska jama

Page 19: Bilten JKŽ, št. 21

18

J amski človek – tako si mnogokrat pred-stavljamo naše daljne prednike. Jame s

svojo konstantno klimo so jim nudile zavet-je pred vremenskimi spremembami pa tudivarno zatočišče pred nevarnostmi. Precej-šen del našega znanja o pračloveku prihajaiz jam. Sledi naših prednikov pa je moč naj-ti tudi v precejšnji oddaljenosti od jamskegavhoda, torej precej za razumno mejo potre-be po zavetišču. To pomeni, da so že v pra-davnini ljudje jame raziskovali. Mnogokratpa so se razočarani morali ustaviti pred si-foni (del jame, popolnoma zapolnjen z vo-do). Podobno se še dandanes dogaja jamar-jem, ki raziskujejo suhe rove.

Z razvojem potapljaške opreme se je za-deva seveda spremenila. Jamarji potapljačiso imeli možnost premagati sifone in nada-

Jamsko potapljanje TOMO VRHOVEC

ljevati raziskave. Prve potope s skafandrom(težka potapljaška oprema) so potapljačiopravili že v 19. stoletju. V prvi polovici 20.stol. so se potapljali na vdih in s skafandromv Angliji, ZDA, Franciji in Mehiki. Po drugisvetovni vojni so potapljači začeli uporab-ljati avtonomno potapljaško opremo in “re-breatherje”. Sprva so bili najaktivnejši vFranciji in Angliji, kasneje (petdeseta inšestdeseta leta) pa je bilo največ potopovopravljenih na drugi strani Atlantika (Flori-da, Bahami). V teh jamah je izjemna vidlji-vost (20 – 40 m), voda ima temperaturopribližno 23o C, poleg tega pa so še zelo lah-ko dostopne. Pravzaprav so pravi potapljaš-ki raj in v njih se je potapljalo mnogo ljudiza zabavo pa tudi resni raziskovalci in bo-doči rekorderji so bili redne stranke. Tako

V sifonu Habečkovega brezna. Foto: Peter Gedei

Jamsko potapljanje

Page 20: Bilten JKŽ, št. 21

19

se je samo v začetku 60-ih let v štirih letih vjamah Floride utopilo 48 potapljačev. Leta1967 so se na enem potopu utopili kar 4potapljači. Glavni razlog je bil nezadostentrening in neprimerna oprema. Nekaj je bi-lo potrebno storiti. Tako so se v letu 1969sestali takrat najboljši in najaktivnejši jam-ski potapljači in 2.7.1969 uradno ustanoviliNNNNNAAAAACD (NCD (NCD (NCD (NCD (Nationalationalationalationalational Association fAssociation fAssociation fAssociation fAssociation for Caor Caor Caor Caor Cavvvvve Di-e Di-e Di-e Di-e Di-vingvingvingvingving). Ukvarjala naj bi se izključno z jam-sko potapljaško vzgojo.

Nekaj let kasneje (1973) se je nekaj jam-skih potapljačev pridružilo NSS (NationalSpeleological Society) in ustanovili so sek-cijo CDS (Cave Diving Section). Kasneje sose osamosvojili in postali NSS-CDSNSS-CDSNSS-CDSNSS-CDSNSS-CDS. Njihovprogram je identičen NACD in obe šoli upo-rabljata enake učbenike in program. Veči-noma so inštruktorji člani obeh združenj, kista danes svetovno priznani kot vodilni v ja-marskem potapljaškem svetu. Kljub določe-nim trenjem v preteklosti danes zelo dobrosodelujeta, predvsem na področju izobraže-vanja in reševanja.

Obe organizacij imata sedež na severniFloridi in večina najaktivnejših inštruktor-jev in raziskovalcev tam tudi živi. Mnogotistih, ki jih je jamsko potapljanje tako prev-zelo, da jim je le-to postalo način življenja,se je preselilo na to področje. Tako sem sre-čal potapljače iz New Yorka, Pennsylvanije,Kanade in drugod. Mnogi redno potujejo navečmesečne raziskovalne akcije v Mehiko inna Karibe. Precej je takih, ki imajo 500 –1200 jamskih potopov letno. Metode učenjain standarde so razvili do te mere, da je po-stalo jamsko potapljanje varnejše od potap-ljanja v odprtih vodah (velja le za tiste spredpisanim treningom!).

Tudi v SloSloSloSloSlovvvvvenienienienienijijijijiji je razvoj potekal podob-no. Prve potope sta “na pumpo” opravilabrata Kuščar v izviru Ljubljanice (MaloOkence). Tudi kasneje so potapljači razi-skovali potopljene rove in nadaljevali tam,kjer so se suhi jamarji morali ustaviti. Po-

tapljaška druščina, ki se je ukvarjala z jama-mi, je bila razmeroma maloštevilna. Z osa-mosvojitvijo Slovenije pa se je Jadranskomorje od nas nekoliko odmaknilo. Ker pasmo potapljači iznajdljivi ljudje, smo kma-lu odkrili nove pozicije v naši okolici: jame.Enako kot v drugih delih sveta, se je s šte-vilom opravljenih potopov povečalo tudištevilo nesreč. Razlog podoben kot po-vsod: nezadosten trening in predvsem glo-bina, ki je v zadnjem času glavni vzrok po-tapljaških nesreč po vsem svetu. Drugje sostanje zelo izboljšali z uvedbo šol za jamskopotapljanje in to je seveda tudi rešitev zanas.

NORIK SUBNORIK SUBNORIK SUBNORIK SUBNORIK SUB je najaktivnejši potapljaškiklub v Sloveniji in najbrž opravlja v tem tre-nutku čez 90% jamskih potopov pri nas. Po-sebno naš klub (pa tudi drugi v Sloveniji) jev podobnem položaju, kot so bile ob nastan-ku omenjene jamske potapljaške šole v ZDA.Ker pač nima smisla ustanavljati in izumlja-ti nečesa kar že obstaja in deluje, sem seodločil postati inštruktor ene od omenjenihšol. Mislim, da je učenje jamskega potaplja-nja izjemno odgovorna naloga, posebno vjamah, kot so naše, in da druge šole ne do-segajo kvalitete NACD in NSS-CDS.

Kategorije jamskegapotapljanja

Organizaciji, ki se ukvarjata z jamskimpotapljanjem (NACD in NSS-CDS), imatapribližno enak program izobraževanja.Prestop iz ene šole v drugo je možen kadar-koli.

Potapljaške kategorije so:• Cavern Diver• Intro-to-Cave Diver• Cave DiverDefinicija: V angleščini geologi definira-

jo »cave« kot naravni prostor ali rov v ska-lovju, ki je dovolj prostoren za človeka. »Ca-vern« pa je več podzemnih prostorov, pro-

Jamsko potapljanje

Page 21: Bilten JKŽ, št. 21

20

stor z več rovi. Jamski potapljači so za svojepotrebe nekoliko spremenili pomen tehdveh besed. »Cavern« v tem primeru pome-ni začetni del jame, v grobem pa naj bi senehal tam, kjer se neha dnevna svetloba. Odtam naprej pa je »cave«.

Opis kategorij oz. tečajevCAVERN DIVERNamen: naučiti varnega potapljanja v

votlinah znotraj določenih mej. OmejitveNACD so: globina 30 m, največja linearnaoddaljenost 60 m od površine, dnevna svet-loba, brez zožitev, dobra začetna vidljivost.Za razliko od ostalih tečajev NACD, se pers-pektivne potapljače opogumlja, naj se ude-ležijo tega tečaja. NACD je mnenja, da je ta

FILOZOFIJA NANANANANACDCDCDCDCDNACD, inštruktorji in učbenik »The Art of Safe Cave Diving« želijo izobraževati in

učiti jamske potapljače tako, da se bodo le-ti potapljali čimbolj varno in svoje potapljanjeprilagodili okolju, svojim sposobnostim in potrebam. Želijo predstaviti različne možnostiv različnih situacijah in od potapljača pričakujejo, da bo izbral najvarnejšo pot glede naokoliščine.

Iz knjige The Art of Safe Cave Diving:Cilj NACD NI NI NI NI NI spodbujanje k jamskemu potapljanju. Naša odgovornost je, da pomaga-

mo zainteresiranim, da postanejo varni potapljači in da odsvetujemo to aktivnost tistim,ki to najbrž ne bodo. Naša filozofija varnega jamskega potapljanja temelji na naslednjihprincipih:

••••• JamsJamsJamsJamsJamskkkkko poo poo poo poo potttttaplaplaplaplapljanjanjanjanjanje NI podalje NI podalje NI podalje NI podalje NI podaljšek pojšek pojšek pojšek pojšek potttttaplaplaplaplapljanjanjanjanjanja v odprja v odprja v odprja v odprja v odprtih vtih vtih vtih vtih vodahodahodahodahodah. Je jamarjenje zuporabo potapljaške opreme. Tečaji in izkušnje iz odprtih voda niso zadostna pripravaza varno potapljanje v jamah. Vendar pogosto izgleda zelo lahko. Mnogo potapljačev ininštruktorjev, ki so verjeli, da jim njihove izkušnje dopuščajo jamsko potapljanje, se jeutopilo.

••••• fffffilozilozilozilozilozofofofofofiiiiija ekipeja ekipeja ekipeja ekipeja ekipe: NACD verjame, da skupinsko delo omogoča najboljši pristop kvarnemu jamskemu potapljanju. Dobra ekipa je tista, ki povezuje 2 do 3 trenirane jam-ske potapljače v učinkovito enoto.

••••• NNNNNAAAAACD podpirCD podpirCD podpirCD podpirCD podpira ra ra ra ra razumeazumeazumeazumeazumevanvanvanvanvanje jamsje jamsje jamsje jamsje jamskkkkkega okega okega okega okega okolololololja,ja,ja,ja,ja, tako da lahko v njem čimboljuživamo. Geološke, hidrološke, arheološke, biološke, ekološke, zgodovinske, socialne,ekonomske in estetske vrednosti, ki so do določene stopnje prisotne v vseh jamah, pred-stavljajo pomemben vidik vseh jamskih izkušenj. Da bi v popolnosti doživeli jamskopotapljanje, se jih moramo zavedati. Zaščita je naravni rezultat tega zavedanja.

••••• individualna odgoindividualna odgoindividualna odgoindividualna odgoindividualna odgovvvvvororororornosnosnosnosnosttttt: : : : : Nenazadnje se dejanja vsakogar, ki se v jamah potap-

tečaj primerljiv z ostalimi specialnostmi, kise jih učijo potapljači odprtih voda in boimel precejšen pozitiven vpliv na varnostpotapljačev, čeprav se ti kasneje ne bodo po-tapljali v jamah. Spodbujanje tečajnikov, najnadaljujejo s tečaji ali potapljanjem v jamahpreko meja tega tečaja, bi bilo kršenje etič-nih načel NACD.

Pogoji:• začetna potapljaška kategorija (npr.

PADI OWD, CMAS)• Starost min. 16 let s pismeno privoli-

tvijo staršev. Mlajšim mora tečaj odobriti še“NACD Training Director”.

Predavanja: poleg splošne potapljaškesnovi se tečajniki učijo o jamskem okolju,opremi in konfiguraciji, zgodovini in filozo-

Jamsko potapljanje

Page 22: Bilten JKŽ, št. 21

21

lja, treniranega ali ne, tičejo tudi drugih ljudi. Spoštovanje in upoštevanje okolja terostalih, pa naj so to potapljači, jamski potapljači ali nepotapljači, je pomemben elementv filozofiji NACD. S sprejetjem odgovornosti vsak posameznik vidi svoja dejanja v smislunjihovega učinka na druge in okolico.

••••• pozpozpozpozpozororororornosnosnosnosnost na podrt na podrt na podrt na podrt na podrobnosobnosobnosobnosobnosti:ti:ti:ti:ti: Potopljene jame so kompleksna, za ljudi tuja okolja,kjer se pogoji lahko nepričakovano in hitro spremenijo. Preživetje je odvisno od nekajspecialne in včasih potrošne opreme, njenega pravilnega vzdrževanja in uporabe ter odveščine in presoje vsakega potapljača. Potapljač pa je lahko varen le, če posveča dovoljpozornosti vsem podrobnostim. Nič pa ne more nadomestiti temeljitega treninga inpridobljenih izkušenj.

••••• pričakpričakpričakpričakpričakuuuuuj nepričakj nepričakj nepričakj nepričakj nepričakooooovano:vano:vano:vano:vano: Potopi morajo biti vedno načrtovani vnaprej, vendarmora potapljač ves čas ostati pozoren. Del načrta mora biti vedno posvečen reševanjunekaterih »kaj če?« scenarijev kot npr.: Kaj, če se izgubimo? Kaj, če ostanemo brezzraka? Kaj, če se pokvari luč? Ta igra vprašanj oz. možnih scenarijev bi se morala nada-ljevati tudi v času potopa in v pogovoru po potopu.

••••• izizizizizogibaj se sogibaj se sogibaj se sogibaj se sogibaj se strtrtrtrtresnih situaciesnih situaciesnih situaciesnih situaciesnih situacij:j:j:j:j: Z naraščanjem stresa se zmanjšuje sposobnost raz-mišljanja (mental narrowing). Prizadeti se zato ne zaveda številnih možnih scenarijev.Če se ta proces nadaljuje, je končni rezultat panika. Ker za paniko ni zdravila, jo je potrebnopreprečiti. Jamski potapljač bi zato moral predvideti potencialno nevarna stanja in morarazviti filozofijo varnega potapljanja. To zahteva pravilno uporabo zdrave pameti, teh-nik, veščin, izkušenj in pravilne presoje. Izmed vseh je prav slednja najpomembnejša.

••••• zazazazazavvvvvedaj se svedaj se svedaj se svedaj se svedaj se svooooojih sjih sjih sjih sjih sposobnosposobnosposobnosposobnosposobnosti in meti in meti in meti in meti in meja: ja: ja: ja: ja: Svoje izkušnje nadgrajuj počasi; pripresoji svojega znanja in sposobnosti bodi pošten do samega sebe. Iti čez svojo mejodobrega počutja (comfort zone), da bi impresioniral druge ali zaščitil svoj ego, je zelonevarno. Ne bodi preveč usmerjen le v cilj. Med potopom se zavedaj, kdaj je treba potopzaključiti; včasih je to lahko celo, preden greš v vodo.

fiji NACD, analizi nasreč, psiholoških vidi-kih jamskega potapljanja, komunikacijah,kolutih in vrveh, načrtovanju potopa in po-rabe zraka, preprečevanju nesreč in postop-kih ter tehnikah potapljanja v votlinah.

Praktično:Na suhem• pravilna uporaba vrvice in kolutov• tehnike sledenja vrvice• postopki kontakta z dotikom (brez

vidljivosti)V odprti vodi• uporaba vrvice• sledenje vrvici: delitev zraka z in brez

vida, kontakt z dotikom, sledenje vrvici brezmaske

• uporaba kolutov

• posebne tehnike plavanja, primerne zajamsko potapljanje (brez dvigovanja mulja)

• različni scenariji iskanja oz. sledenjavrvice, delitev zraka, plavanje na dah oz.brez vida

Potapljanje v votlinah (cavern)Minimalno 4 potopi v najmanj dveh raz-

ličnih votlinah. Uporaba in demonstracijanekaterih veščin, naučenih v odprti vodi.

INTRODUCTION-TO-CAVE DIVERNamen: razviti osnovne veščine jam-

skega potapljanja z omejenim prodiranjemv jamsko okolje. To je druga stopnja na potido končne kategorije jamskega potapljača.Je rekreacijski jamski potapljaški tečaj. Tatečaj razvija in določa minimalne veščine,

Jamsko potapljanje

Page 23: Bilten JKŽ, št. 21

22

znanje, sposobnost načrtovanja, reševanjaproblemov in osnovne sposobnosti, ki sonujno potrebne za jamsko potapljanje zomejitvami.

Pogoji:• NACD Cavern Diver ali ekvivalent• minimum 25 potopov izven tečajev• minimalna starost 18 let. Mlajšim

mora tečaj odobriti še “Training DirektorNACD”.

Predavanja: poleg splošne potapljaškesnovi se tečajniki učijo še o jamskem okoljuin tehnikah, psiholoških vidikih jamskegapotapljanja, o čuvanju jam, orientaciji, refe-rencah in navigaciji v jamah, analizi nesreč,spoznavanju potencialnih stresnih situacij,načrtovanju potopa in porabe zraka, zgodo-vini in filozofiji NACD.

Praktično:Na suhem• pravilna uporaba vrvice in kolutov• tehnike sledenja vrvice• postopki pri kontaktu z dotikom• izgubljen potapljač/vrvica• uporaba označbV odprti vodi• uporaba vrvice• sledenje vrvici brez vida: delitev zraka

z in brez vida, kontakt z dotikom, sledenjevrvici brez maske

• uporaba kolutov• posebne tehnike plavanja, primerne za

jamsko potapljanje (brez dvigovanja mulja)• različni scenariji iskanja oz. sledenja

vrvice, delitev zraka, plavanje na dah oz.brez vida

Jamski potopiMinimalno štirje potopi v dveh različnih

jamah. Uporaba vseh prej naštetih veščin vjamskem okolju. Največja globina 30 m.

CAVE DIVERNamen: naučiti potapljače potrebnih

veščin za varno potapljanje v jamskem oko-lju.

Pogoji:• nadaljevalni potapljaški tečaj (npr.

PADI Advanced OWD ali ekvivalent) ali In-tro–to–Cave

• starost 18 letPredavanja: zajemajo snov iz Intro-to-

Cave, vendar so precej razširjena, predvsemje več fiziologije.

Praktično:Vaje na kopnem so enake kot na prejš-

njih dveh tečajih, prav tako v odprti vodi.Nekateri scenariji so nekoliko težji.

Jamski potopi• Zahteva se minimalno 15 jamskih po-

topov v petih različnih jamah, od tega vsajosem z dvojnimi jeklenkami. Lahko se upo-števa že nekaj potopov iz prejšnjih dveh te-čajev. Tečajniki morajo opraviti vse zahte-vane veščine oz. uspešno rešiti simuliraneprobleme.

• največja globina 40 m.

V sifonu Ilovnatega rova v Viršnici. Foto: Peter Gedei

Jamsko potapljanje

Page 24: Bilten JKŽ, št. 21

23

Potek tečajev jamskegapotapljanja

TTTTTeorieorieorieorieorija in vaje na kja in vaje na kja in vaje na kja in vaje na kja in vaje na kopnemopnemopnemopnemopnem bodo v Ljub-ljani (NORIK SUB) in na terenu (pred jama-mi).

Jamski potopiCavern diver1. del: morje (jug Kamenjaka), vaje v od-

prti vodi in v coni “cavern”. Za začetek je tadel najprimernejši, saj majhna globina omo-goča dolge potope, ki so v coni “cavern” ze-lo zanimivi. Vidljivost, konfiguracija, dostopin temperatura vode pa so precej prijetnejšikot v večini jam pri nas.

2. del: Slovenija; prvo in najprimernejšeza izvedbo tega tečaja je Divje jezero. Prav-zaprav je edina slovenska jama, ki ponujaustrezne pogoje: lahek dostop, primernavidljivost, nič zožitev, nič usedlin. Poleg te-ga ima dovolj velik vhodni rov, v katerem selahko izvajajo določene vaje.

Pogojno se lahko del tečaja opravlja tudiv Malem Okencu (izvir Ljubljanice pri Vrh-niki) in Bilpi (Kolpa), vendar je tu conadnevne svetlobe zelo kratka, vidljivost veči-noma ne zadostuje standardom, poleg tegapa imata relativno ozek vhod.

Intro-to-Cave in Cave DiverPrimernih jam v Sloveniji je kar nekaj.• tudi za ta dva tečaja je najboljše Divje

jezero, vendar bomo morali naše želje prila-goditi volji tistih, ki izdajajo dovoljenja zapotapljanje v tej jami. Osebno sem mnenja,da je bolje izkoristiti Divjaka za učenje za-četnikov, potem pa nadaljevati v drugih pri-mernih jamah:

• druga in tretja najprimernejši sta ševedno Malo Okence in Bilpa

• naslednje jame pa so predvsem za Ca-ve Diver: Podpeška jama – pritočni sifon(Videm), Dolenja jama (Kompolje) in Veli-ko Okence (izvir Ljubljanice, Vrhnika).

Jamsko potapljanje

OPOZORILO!

Namen tečajev ni spodbujanje k jam-skim potopom, ampak naučiti čim bolj var-nega potapljanja tiste, ki jih to res zanima.Udeleženci se morajo zavedati, da ni zagoto-vo, da bodo tečaj uspešno opravili. Morda sejim bo potapljanje v jamah celo odsvetovalo.

Tisti pa, ki bodo na koncu prejeli iz-kaznico, da so uradno jamski potapljači, pase morajo zavedati, da na novo pridobljenoznanje ne omogoča popolne varnosti, tem-več jim le močno poveča možnosti za preži-vetje.

Učili se bomo le potapljanja z enim alidvema sopotapljačema, ob primerni vidlji-vosti ter ob dovolj prostorni in opremljenijami.

Ne bomo pa se učili:• solo potapljanja• “sump diving” – večino naših sifonov

bi Američani imenovali sump (rov, ki je vceloti zalit z vodo). Ponavadi so podvodnirovi ozki, do njih se je dostikrat treba pre-bijati dolge in naporne ure, vidljivost pa jezelo slaba ali je celo ni. Tega potapljanja neuči nobena organizacija, je pa najtežji innajnevarnejši način jamskega potapljanja.

• snemanja opreme in premagovanjaožin – v NACD je na tečajih snemanje opre-me prepovedano in se ne priporoča niti našportnih in raziskovalnih potopih.

• specialnosti, za katere obstoja pose-ben trening, tehnike in postopki: razisko-valno potapljanje, “stage diving” - izjemnodolga prodiranja s postavitvijo postaj, “sidemount” - jeklenke pod pazduho, primerennačin za nizke oz. ozke rove, priljubljenmed Angleži, pa tudi nekaterimi Američa-ni, DPV (Diver Propulsion Vehicle) – upo-raba podvodnega vozila, globinsko potap-ljanje s katerimkoli dihalnim plinom.

Potapljači, ki bi se ukvarjali z zgoraj na-štetimi aktivnostmi, se morajo zavedati, dajih opisani jamski tečaji tega ne bodo učiliin da se potapljajo čez meje svoje usposob-ljenosti.

Page 25: Bilten JKŽ, št. 21

24

KUBATEKST IN FOTOGRAFIJE: IZTOK TRČEK - JOLBE

Page 26: Bilten JKŽ, št. 21

25

V se stvari se nekje začnejo julija 1997.Med telefonskim pogovorom je Tibor

izustil stavek, ki je bil vzrok, da sem začel oKubi, kot cilju odprave resno razmišljati.

“Ali veš, da je Fidel še živ?” je dejal.“Ja vem. Pa kaj?”“Pa kaj? Na Kubi je poceni in lepo, do-

kler bo Fidel še živ. A štekaš?” je zaključilTibor.

V glavo se je ulegel vijak z neprivito ma-tico. To matico je bilo treba odviti ali priviti.Mislim, da je imela levi navoj. Bolj ko semjo odvijal in hotel matico zavreči, bolj se jepritegovala. Literatura, pogovori in reporta-že so ta karibski otok vedno bolj oblikovalev stvarnost.

In nazadnje je tudi klub potrdil misel oorganiziranju odprave na Kubo. Nekaj svet-lih oči, dva, tri vprašanja in nekaj odobrava-jočih prikimavanj je dalo slutiti, da je Tiborspustil peklenščka iz steklenice, in tisti našLucifer je zopet taval med nami in sejal no-va “hudičevstva”. Stvari so stekle, iskali smosponzorje, delali načrte za pot in iskali stikes Kubanci. Obstojal je projekt, pri katerembi sodelovala tudi nacionalna televizijska hi-ša. Žal se je zlomil. Ve se zakaj. Zaradi de-narja.

April 1998Nekje pozno spomladi je bilo vse jasno.

Odprava gre na pot v mesecu novembru.Vzpostavljen je stik z “Grupo espleologico“CHE GUEVARA” iz Havane in Komitejemza speleologijo Province HAVANA. Sredstvase zbirajo. Pri tem prednjačijo mlajši člani,ki neutrudno trkajo na vrata večjih in manj-ših podjetij, s prošnjo za finančno podporo.Izkaže se stara resnica. Če nimaš znancev,te odpravijo že na vratih; če pa si le takonadležen, da te ne morejo vreči čez vrata, tidajo nekaj drobiža in pika. Seveda to ne ve-lja za vse. Bila so podjetja, ki so resničnoprisluhnila našim argumentom in poiskalamožnosti za financiranje.

BA

Page 27: Bilten JKŽ, št. 21

26

Črta pod račune je bila potegnjena, sajso tudi družinski proračuni pristavili velikdel denarja in odprava je bila nared.

30. oktoberMegleno, kar malo neprijazno jutro pred

klubom. Dva ali trije člani kluba in nekajsorodnikov si sežemo v roke in gremo napot. Z javnostjo smo se že pred dvema dne-voma poslovili v znanem Ljubljanskem klu-bu “Casa del Papa”, ki je gostil našo tiskov-no konferenco.

Dunaj. Pred letališke uslužbence zmeče-mo veliko goro prtljage, ki jo po posedanjuv čakalnici končno oddamo. Letalo se odle-pi od srednje Evrope in po dobrih treh urahpristanemo na Iberskem polotoku.

Med potjo se nam zgodi majhna nesreča,ko enemu od naših članov postane slabo.Stevardesa in stevard se mu zelo posvetitain strašno prijazna sta, zato jima v zahvalopodarimo buteljko slovenskega vina in re-zultat je presenetljiv. Iz letala se odpravimos polno vrečko španskih vin.

Prislovična latinska ležernost povzroči, daprevažamo našo prtljago po velikanskem le-

tališču in to tako, dagremo iz enega kon-ca letališča na drugikonec pa še dve nad-stropji gor in dvenadstropji dol, pred-no končno najdemoprevoz do prenočišča.

31. oktoberVkrcavanje v veli-

kanski jumbo jet jepravzaprav brez po-sebnosti, če izvza-memo, da se je leta-liški avtobus izgubilna letališču in smokar nekaj časa potre-bovali, da smo v

množici letal našli pravo. Ko pa smo žeudobno sedeli na svojih sedežih, je pilotsporočil, da bomo zaradi problemov, ki jihima kontrola leta, malo počakali. Izkazalose je, da to pomeni eno uro. Priznati mo-ram, da nisem preveč zameril tega čakanja,saj je posadka med deveturnim letom prid-no delila dobro vino in druge napitke in česem iskren, ima španska letalska družba ze-lo okusen jedilnik, toda malo slabšo opre-mo letala.

Kuba nas je sprejela s soparno vročino,ki se nikakor ni hotela uskladiti s klimatski-mi razmerami, iz katerih smo prišli. Dolgsteklen hodnik s krvavo rdečimi stebri nasje vodil v pritličje, kjer se je v sopari kuhalov nizkem prostoru, brez primernega zrače-nja, vseh štiristo potnikov in čakalo na mi-lost državnih uradnikov, da jih spusti v dr-žavo. Sreča, da je Robert pokazal uradni-kom celo mapo uradnih dopisov vse od ku-banske speleološke zveze pa do uradnegadopisa kubanske ambasade na Dunaju. Ta-ko je postopek tekel za nas nekoliko hitreje,čeprav velike razlike ravno ni bilo čutiti. Zanas je vročina skoraj neznosna. Ker smo

“Tiskovka” v Casi del Papa

Kuba

Page 28: Bilten JKŽ, št. 21

27

imeli vse organizirano, ni bilo velikih prob-lemov. Hudo pa je bilo za nekega Italijanapred nami. Nesrečnik ni imel ne vabila nehotelske rezervacije za najmanj tri dni, zatoso mu “prijazni” državni uradniki rezervaci-jo takoj uredili. Toda glej zlomka, niti enegacenejšega prenočišča ni bilo v celi Havani,kot apartma v najdražjem hotelu “HABANALIBRE”. Koliko je stalo, je izrazil krik obupav značilnem “Mamma mia!”

Počasi se spravimo iz letališča.Pri izhodu nas pričakajo kubanski jamar-

ji. Najprej spoznamo bradatega velikega Leain suhljatega starejšega, živahnega moža-karja z očali Antonia ter simpatično maloAneli. Oba moža sta zadolžena za nas in stapravzaprav organizatorja odprave. Na par-kirišču nas čaka nekaj, kar je še najbolj po-dobno avtobusu. Največje presenečenje nasčaka v vozilu. Avtobus je namreč na bencin-

ski pogon, o čemer priča močan zadah pobencinu. Ker to vozilo nima več rezervoar-ja, je poleg šoferja velika plastična posoda,iz nje pa vodi cevka v motor. Ni treba dolgougibati, da je to novi rezervoar za bencin.Voznika prisotnost bencina preveč ne motiin med vožnjo veselo kadi. Avtobus pa nezmore več kot kakih 40 km/h.

Ustavimo se v enem od predmestij predlepo pritlično hišo. Antonio nam pove, dabomo tu domovali in bo to slovenska bazana Kubi. Lastnik hiše je Jesús Pajon in nje-gova družina se je stisnila v dve manjši sobiin nam odstopila dovolj prostora v hiši. Iz-kaže se, da sta zakonca Pajon velika stro-kovnjaka s področja geologije in hidrologi-je, zaposlena na državnem geološkem inšti-tutu.

Pri Pajonovih doma imamo spoznavnivečer. Tu so že zbrani: visoki črni Evalio,mladi José, sivolasi Raxo, živahni Ernesto,zadržani Pedro iz Holguína in drugi. Ko iz-vlečemo iz nahrbtnikov preostanek sloven-skega vina in razdelimo spominska darila,se prične vesela zabava s klepetom in karnekako pozabimo na to, da je ura že desetzvečer in se doma že dela dan, ko se odlo-čimo za spanje.

1. novemberPrvi dan na Kubi. Raxo, Leo in Aneli nas

po zajtrku odpeljejo v “mesto”. To pomeni,da gremo na ogled Habane Vieje, to je sta-rega dela mesta. Najprej nas podučijo, dabomo šli z javnim prevoznim sredstvom inda zna biti velika gneča, mimogrede pa do-dajo, da so v tej gneči tudi žeparji, zato bo-dimo previdni in se držimo skupaj. Vožnja s“kamelo” kot se poluradno imenuje kamionvlačilec, ki ima namesto karoserije za pre-voz tovora izdelano veliko potniško kabino,je posebno doživetje. Potniki se natlačijo tjanoter, tako, da ni prostora niti za iglo več inta pošast že zdrvi naprej. Pri divji vožnji,tako po širokih bulevarjih, kot tudi po ozkih9 ur poleta

Kuba

Page 29: Bilten JKŽ, št. 21

28

mestnih ulicah, voznik divje trobi. Bolj ko siprizadevam razvozlati prometna pravila,bolj se ta zožijo na dve pravili: voznik trobikot obseden in vsi na cesti so enakopravni

udeleženci prometa. Tako kolesarji kotvprežna vozila ali pa stari nadušljivi chevro-leti in seveda “kamele”. Začuda kljub nemo-gočemu tehničnemu stanju vozil skoraj nevidimo nesreč, zato pa vsepovsod stojijopokvarjeni avtomobili, izpod katerih gleda-jo noge voznikov, ali pa so na glavo postav-ljeni v motor pod odprtim motornim pokro-vom in vsi nekaj “šraufajo”. Trgovin z re-zervnimi deli nisem videl nikjer in sam bogve, kaj pripravi te častitljive “oldtimerje” ktemu, da se še premikajo. Nadušljivo ropo-tanje že davno preutrujenih visoko litrskihmotorjev je zvok, ob katerem že na dalečzaslišiš nov motor “rent-a-carja”, ki je na-menjen samo tujcem in je navadno japon-

ske ali korejske izdelave. Stari “oldtimerji”so vedno bolje vzdrževani in niso bili redki,ki bi vzbudili zavist našega domačega ljubi-telja starih vozil. S svojim kromom in na-vadno kričeče rdečimi usnjenimi sedeži, kiso bili obnovljeni v pravem usnju. Vedno večteh “ameriških ladij” iz petdesetih let se po-stavlja po ulicah in turisti od navdušenjaskoraj omedlevajo.

Ko prvikrat mimo mene pripelje dolg čr-no-rumen taksi s šestimi vrati, nisem čistoprepričan, če vidim prav. Tudi kolega vpra-ša, ali sva oba videla isto. Mimo je namrečpripeljal “ŽIGULI”, beri Lada 1500, podalj-šana za polovico vozila, tako da ima šestvrat. In teh izvedenk nekakšnega kubansko-sovjetskega Lincolna niti ni malo v Havani.Tudi motor s prikolico ni nič nenavadnega.

In če mislite, da je tu konec transportnihpresenečenj, se motite. Rikše so tako pogo-ste, da jih kmalu niti ne opazite več, Kuban-ci si pač prizadevajo preživeti na kakršenkoli način in če ne gre drugače, garajo zapedali svoje rikše in prevažajo vsakogar, kije pripravljen plačati kak drobiž za prevoz.

Drugo presenečanje pa so pred boljšimihoteli parkirani fordi “T”, ki pa niso praviampak narejeni na osnovi sodobnejših vozilin namenjeni “boljšim“ turistom. Med takapresenečenja spadajo tudi “motorne rikše”,ki imajo plastično karoserijo in spominjajona nekakšne “prometne pirhe”.

Habana Vieja je čudovito kolonialno me-sto z zelo močnim pečatom medvojnega za-baviščnega mesta, ki je po revoluciji dobilsvojega naslednika v Las Vegasu. Toda Ha-vani je porevolucionarni čas naredil nepo-pisno škodo. Zanemarjena pročelja, ki jih jerealsocialistična oblast, v svoji vnemi po ne-čem novem, prepustila propadu, grotesknozevajo v popotnika s svojimi razpadajočimilesenimi oknicami in okni, ki ne poznajo šip,razpadajočimi oboki in do ne razpoznavno-sti razsutimi portali. Grotesknost povečuje-jo še veliki ventilatorji, ki so kot nekakšna

Halo, taksi!

Kuba

“Oldtimer”

Page 30: Bilten JKŽ, št. 21

29

nedefinirana naprava iz znanstveno-fanta-stičnih filmov, vsajeni v okna. Ti ventilatorjiso predhodniki klimatskih naprav in izvira-jo iz obdobja med obema vojnama. Nad-stropja pa so visoka štiri, pet in tudi več me-trov zaradi klimatskih potreb. In tu in tamzazija v bloku hiš praznina oken, kjer se jevsebina hiše sesula sama vase, ali pa je na-mesto hiše samo še kup gradbenega mate-riala, okrašen s smetmi in drugo navlako.Pravijo, da se v Havani letno zaradi nevzdr-ževanja kar tristo hiš zruši samih od sebe.Koliko je mrtvih v takem primeru, ni pove-dal nihče.

Da ne bo vse samo črno, videli smo veli-ko prekrasno obnovljenih hiš, katerih kon-centracija se povečuje predvsem blizu mor-ja, torej tam, kjer se povečuje tudi koncen-tracija turistov.

Med potepanjem po mestu odkrijemo“GUARAPO”, čudovito osvežujočo pijačo, kije sok sladkornega trsa in limone, “zabeljen”z rumom in ohlajen z ledom. Zanimiva jepriprava te osvežilne pijače. Stvar kar predvami iztisnejo iz sladkornega trsa, v katere-ga vložijo kose limone in to na čudnem pre-cej okornem stroju, ki bi prej sodil v kakojeklarno kot pa v gostinski lokal. Že samapriprava Guarapa je zanimivo doživetje, dao užitku pitja te pijače ne govorim. So pačstvari, ki jih je treba poizkusiti.

Kot zakleto pa so vsi muzeji, ki jih jevredno obiskati te dni, zaprti, razen muzejarevolucije, kjer predstavljajo “uspehe” revo-lucije, ki pa se kar nekako ne skladajo sstvarnostjo, še posebej ne, odkar je razpa-del vzhodni blok in se je Kuba znašla sama,prepuščena na milost in nemilost vsem, ki jiželijo dobro ali zlo. Zasanjanost v večnostsocialistične monolitnosti je nesrečne Ku-bance potisnila kar čez noč v kruto realnostin kar groteskno izgledajo čez noč oskublje-ni eksponati sovjetsko-kubanskega prija-teljstva, ali pa prikazovanje revščine predre-volucionarnih časov. Nekako se vse stvari

ne izidejo. Zakaj si Kubanci takega stanja nerazlagajo kot vzrok ameriške blokade, karje delno res, zdi pa se, da so v veliki merivzroki tudi na sami Kubi.

Veličastni CAPITOL je pomanjšana kopi-ja washingtonskega. Je ena najdominant-nejših zgradb v Havani. Od koder pogledašHavano, ga uzreš, ko njegova kupola kralju-je nad mestom. Capitol je v predrevolucio-narnih časih predstavljal parlament, v časugradnje pa prepotrebna delovna mesta zaobubožani kubanski proletariat. Gradnja jevsaj za nekaj časa zavrla vrenje v državi.

Druga dominantna točka v mestu je obe-lisk Memorial José Martí, ki se dviga 126 m

visoko. Ta kompleks so pričeli graditi žepred revolucijo, vendar so zaključili z grad-njo šele pred nekaj leti. Sedaj veliki kip JoséMartíja zamišljeno zre na Plaza de la Revo-

Muzej revolucije

Veliki Che

Kuba

Page 31: Bilten JKŽ, št. 21

30

lución. To je veliki trg, kjer je veliki Fidelskliceval velika zborovanja v obdobju “ne-posredne demokracije”. Na ta trg je prišloposlušat večurne Fidelove govore tudi pomilijon in pol ljudi. Nad trgom poleg JoséMartíja kraljuje še velika slika Cheja. Na Ku-bi sta oba nepogrešljiva. Povsod so izpisaninjuni izreki, ali pa izrazi predanosti njune-mu delu. Čeprav sta živela vsak v svojemčasu, sta oba velika nacionalna junaka in nije šole, pred katero ne bi bilo doprsnega ki-pa José Martíja ali pa trga ali križišča kjer nebi bilo znamenite Chejeve silhuete in parole.Zanimivo, da Fidela Castra ni na panojih inse ga tudi ne omenja dosti, zato pa kraljujednevno na TV ekranih.

Med iskanjem eksotičnih znamk nas potzanese tudi do glavne pošte, kjer je tudi mi-nistrstvo za pošto. Veliko drevo, ki rastepred ministrstvom je po velikosti tako veli-ko, kot kak povprečen kostanj v ljubljan-skem Tivoliju. Grem že brezbrižno mimonjega, ko mi nekaj reče, da naj si stvar ogle-dam, saj je presneto znana stvar. Pa še res jeznana. To je fikus.

Kratkohlačniki v ponošenih majicah se tiprilepijo in šepetajo proseče “Mister mone-ta”. Radi bi iz tebe izbezali kak drobiž. Kopa se nekje v vidnem krogu pojavi modra,policijska uniforma, izpuhtijo, kot bi se jihdotaknil s čarobno paličico. In prav tako sepojavijo, ko uniforma izgine. Ali deluje kakopozorilni sistem nisem mogel dognati.

V eni izmed turističnih prodajaln delajotudi zvijalci cigar, ki nazorno razkazujejopostopek izdelave cigar. “Krojilec” natanč-no in previdno ukroji iz primernega lista to-baka, ki je ravno prav navlažen, ustrezenkos in zvijalec zvije cigaro. Ukrojeni kos to-baka mora biti brez žilic ali drugih olesene-lih delov in ravno prav velik in prav obliko-van za naslednjo fazo zvijanja cigare. Večlistov je potrebno pravilno in enakomernozviti, predno nastane tista debela dolga ci-gara, ki jo potem gospodje na raznih koncih

sveta slastno valjajo med ustnicami in pu-hajo oblačke modrikastega dima, ki za enečudovito diši, za druge pa zaudarja.

2. novemberNaslednji dan je sledil ogled muzeja flo-

re in favne, ki je posvečen velikemu kuban-skemu raziskovalcu ameriških kultur in na-rave Antoniu Nunezu Jiménezu. Muzej je vnizki pritlični zgradbi v diplomatski četrtiPlaya, blizu ruske ambasade. Tu je tudi se-dež kubanske speleološke zveze. Antonio Ji-ménez je bil Castrov prijatelj in soborec inmorda mu je prav to dejstvo omogočilo, daje opravil pomembne raziskave v JužniAmeriki. Del zbirke prikazuje njegovo pot spirogo povezano v trimaran po Amazonkiin njenih pritokih, potem pa preko karibskihotokov do Kube. Na koncu celotnega podvi-ga je plovilo dobesedno presekal neki hitričoln na zadnji etapi poti. Kar veliko pozor-nost vseh pritegne zbirka obrednih kipcev

nekega indijanskega plemena, ki še najboljspominja na Indijansko “kama sutro” v gli-ni. Kar nekaj pripomb je bilo v to smer, medženskim delom odprave tudi kakšna rdeči-ca, pa ne pretirano.

Veliki osebni arhiv, kjer hranijo doku-mente tega raziskovalca, pokaže tudi epizo-do Jiménezovega bivanja v Ljubljani leta

Muzej flore in favne

Kuba

~

Page 32: Bilten JKŽ, št. 21

31

1963 na mednarodnem speleološkem kon-gresu. Antonio Jiménez je umrl nekaj mese-cev pred našim prihodom na Kubo, kajti vprvih pripravah na našo odpravo je bilopredvideno, da se bomo srečali z njim. Žalsmo se srečali samo z njegovim delom.

Od našega doma v Santa Catalini do Pla-ye je potrebno prečkati Havano nekako po-čez. To pa je za Kubance že pravi logističnipodvig, za nas pa je ta neznanka tudi prvo-vrstno doživetje. Za to je zadolžena simpa-tična Anita. Njena nesreča je v tem, da se neznajde ravno najbolje s tako veliko skupino.In ko po nekaj poizkusih menjave javnihprevoznih sredstev obupamo, se odločimo,da gremo raje peš. Slovenci pač, ki smo va-jeni svojega glavnega mesta in pozabimo,da smo v mestu ki šteje toliko prebivalcevkot naša cela država. Anita nekajkrat zatrdi,da je vse skupaj samo dva kilometra dalečin tako spoznamo, da je kubanski kilometernekajkrat daljši od našega. To spoznanje nas

potem spremlja še kar nekaj časa. Hodimopo nekakšnih naseljih individualnih hiš v če-trti Vedado, morda so bile to nekoč vile, se-daj pa so večinoma zanemarjene zgradbe,katerim se na zunaj pozna, da nihče ne skr-bi zanje. Na trenutke se zazdi, da smo stopi-li v urejen okoliš, kjer so ljudje spoznali po-trebo po urejenosti. Pa nas sredi ulice poz-dravi ogromen kup odpadkov, ki dobesed-no zajezi ulico, hiše so napol podrte ali pavsaj tako zanemarjene, da po naših kriteri-jih v njih ni mogoče živeti. Toda ni tako. Vteh podrtijah živijo ljudje in nič ne kaže, dabi se kaj dosti razburjali nad svojo usodo.Okrog pa se klatijo garjavi psi.

Samo nekaj korakov za to barikado sme-ti pa je stanje zopet takšno, da se nehoteozreš nazaj in pogledaš, če si prejšnji prizorresnično videl. Tu ni nobenega pravila. Ure-jeni deli mesta se prepletajo z najbolj zane-marjenimi, ponekod naletiš na prave “živePompeje” kjer živijo ljudje.

Načrtovanje raziskovanja s kubanskimi prijatelji

Kuba

Page 33: Bilten JKŽ, št. 21

32

Čeprav vode v mestu primanjkuje, pa sre-di ulice naletiš na “izvir” vode iz vodovoda,ki veselo teče po ulici. A to nikogar ne moti,še manj pa se komurkoli zdi potrebno po-praviti vodovod. Bolj enostavno je vodo za-preti od šestih zvečer do jutra, da se pritiskv omrežju dvigne, potem pa bo čez dan te-kla malo skozi pipe, malo skozi luknje v na-peljavi. Mimogrede. Vsemu navkljub pa jevoda pitna in nihče od nas ni imel težav, kosmo jo pili. Od začetka sicer boječe, vendarso nam domačini zatrjevali, da je voda pit-na in sčasoma je zadeva stekla.

Med potepanjem po Havani smo postalilačni. Anita nas je odpeljala v neko zasebnogostilno. Na majhnem vrtu za hišo so tri mi-ze, pri eni od njih sedijo trije domačini. Kosmo vstopili so hitro plačali in odšli. Čepravnas ni motilo, da bi se stisnili k dvema mi-zama, se je izkazalo, da nas ne bi postregli,ker je gostišče registrirano samo za dvanajstgostov in samo toliko jih lahko sedi ob mi-zah. Ker nas je trinajst, sedi Anita kak meterstran od mize v nekakšnem naslanjaču inpredpisom je zadoščeno.

Pri Ernestu doma imamo sestanek, kjerse dogovorimo, kako in kaj z odpravo v Pi-nar del Río. Klečimo na tleh nad zemljevi-dom in s prsti hodimo od ene mogote dodruge in načrtujemo raziskovanje. Antoniopa panično reagira, ker smo na drugem kon-cu mesta, noč se spušča in za Kubance jekar nekako nedosegljivo, da bi se peljali staksiji. Antonio se odloči in štirje taksiji sepojavijo pred Ernestovo hišo. V nekaj minu-tah smo pri Jesúsu doma, vsakega pa stanenekaj manj kot dolar. Za nas malenkost, zaKubance pogubni in predvsem nepotrebnistroški. Uboga Anita je poslušala vrsto lita-nij, ker je “povzročila “stroške.

3. novemberZačeli smo spoznavati nesposobnost spo-

padanja Kubancev z logistiko in pa tisto zna-čilno “manana”-jutri, če kaj ne gre, kakor bi

moralo. Čeprav je predviden ogled inštitutaza geofiziko, se zaradi problemov prevozovvse “sfiži” in tako izgubimo dan v Havani,da ne vemo kaj bi z njim. Sami pa tudi šenismo “pogruntali“ vseh zakonitosti mestain pohodov po njem.

4. novemberDan odhoda v Pinar del Río je prišel. An-

tonio in Evalio sta priropotala z velikim inna prvi pogled solidnim avtobusom. Malopodrobnejši pogled pokaže, da je imel avto-bus tudi že lepše čase. Za kubansko pod-nebje ima eno dobro lastnost: na enem ok-nu manjka steklo, tako da je prepih zago-tovljen. Se pa ta dobra lastnost izkaže zaslabo, kajti ravno ko se mi odpravimo iz Ha-vane, se je orkan “Mitch” odločil, da zapustiMehiški zaliv, in to med Florido in Kubo. Topomeni da je na poti deževalo. In če je de-

Zapiranje oken na avtobusu

Kuba

~

Page 34: Bilten JKŽ, št. 21

33

ževalo, avtobus pa je bil brez stekla, pome-ni, da smo bili mokri. Med vožnjo ekipa Ku-bancev zapre okno s ponjavo in vrvmi, karpa ne pomaga prav dosti, saj je avtobus puš-čal tudi na vseh drugih koncih. Nekje protikoncu poti se izkaže, da je Antonio pozabilv Havani sod s karbidom. Vname se manjšabesedna vojna med Antoniom in voznikom,ki pove, da tudi pod razno ne gre nazaj vHavano po karbid. Nam se to ne zdi pravpreveč racionalno, saj je nesmiselno s takovelikim avtobusom in z vsemi dvajsetimipotniki delati tako dolgo pot zaradi enegasoda karbida. Pač naše evropsko razmišlja-nje, ki pravi: “Ja bo pa nekdo z avtom nak-nadno pripeljal tisti karbid”. Takšna kalku-lacija na Kubi nima nikakršne vrednosti. Tupač ne gre, da bi se z avtom vozili kar takopo svetu. Če je avtobus, je avtobus in niosebnih avtomobilov. Gorivo je predragoce-na stvar, da bi se posamezniki kar tako vo-zili naokoli. Ampak to smo začeli šele spoz-

navati. Na drugi strani pa tudi ni vse kartako enostavno. Naslednji dan se je zgodilo,da so pripeljali kuharico z majhno vrečkomlete čokolade iz mesta do našega bivališčaz velikim kamionom, ker drugega prevozani bilo. Nek znani slovenski politik bi rekel:“Razumi, kdor more.”

Pinar del Río. Mesta samega nismo vide-li kaj dosti. Zdi pa se lepo, mnogo bolj ure-jeno kot Havana. To pa je tudi vse. Dež pa-da in pada in preneha samo za nekaj minut,ko se ustavimo pred sedežem Centra florein favne, kjer je “hefe” Pedro. Je eden red-kih debelih kubanskih moških z brado, dru-gače pa je tudi koordinator jamarskih sku-pin v provinci Pinar del Río. “Centro Flora yFauna” je bil nekdaj vzorčno državno poses-tvo z mnogotero dejavnostjo, sedaj pa, kose na Kubi uveljavlja turizem in je državapri podjetjih malo popustila vajeti, so se tu-di oni obrnili v turizem. Da imajo dobra iz-hodišča, smo spoznali, ko smo se pripeljali

“Centro Flora y Fauna”

Kuba

Page 35: Bilten JKŽ, št. 21

34

do nekakšnega hotelčka, ki je bil nekoč na-menjen samo partijski nomenklaturi zgor-njega razreda. Poslopje stoji izven mesta vprekrasni tropski pokrajini, obdano z jezeriin travniki. Slika raja, bi rekel. To mnenjeočitno delijo z nami tudi italijanski investi-torji, ki so menda že vse skupaj odkupili inbodo tu v naslednjih letih zgradili hotelskonaselje. Škoda narave, če pomislim, kako todelajo Italijani.

Ko smo vstopili v hišo, smo izvedeli, dani elektrike, ker je vihar pretrgal daljnovod.Pedro je sicer zatrdil, da bo kmalu vse ure-jeno, ker je že obvestil električarje. Toda iz-kušnje pravijo, da se v doglednem času nebo zgodilo nič. V luksuznem motelčku smovečerjali ob svečah. Mi smo spali v klimati-ziranih spalnicah s kopalnicami, Kubanci paspodaj v dnevnem prostoru na marmorna-tih tleh. No, mislim da ni potrebno posebejpovedati, da od klime in kopalnice ni biloposebnih koristi zaradi izpada elektrike.

Za večerjo smo imeli črni fižol, riž in ne-ko neokusno mesno omako, ki nam je ka-sneje grenila okus ves čas raziskav. Kubanciso ugotovili, da moramo mi, ki prihajamo izvelikega belega sveta, pač uživati več mesa.Meso je namreč velik luksuz v teh krajih.Zato so se dokopali do nekakšne zaloge ni-zozemskih mesnih narezkov, ki so bili ne-mogočega okusa in potem so ga tlačili medhrano, kjer je bilo to primerno ali pa skre-gano z okusom. Še sreča, da so dodelili vsa-komur eno dozo zelo dobrega domačega pi-va “CRISTAL”. No, poleg tega smo malo po-segli v žepe in to količino povečali z lastnoudeležbo, pri tem pa povabili še vsak “svo-jega” Kubanca. Dobra polovica dolarja vred-no pivo predstavlja prevelik izdatek za do-mače plače, ki znašajo v povprečju okrogdeset dolarjev. Kljub višji izobrazbi, ki jo imavečina naših kubanskih kolegov, s tem patudi višje dohodke, je pivo še vedno luksuz.

Pri večerji smo se seznanili tudi z vsopreprostostjo meteorologije v Karibih. An-

tonio in njegovi so nekaj tiščali ušesa k ra-dijskemu sprejemniku, potem pa je Antoniorazglasil, da se bo jutri zjutraj ob devetihzjasnilo. Potem je pojasnil, kako gre ta stvar.Ker ni nobenih resnih geografskih ovir, setak orkan giblje z geometrijsko natančnost-jo. Njegov premer je znan, hitrost izračuna-na, smer se je zopet ustalila in zelo majhnaali ničelna možnost je, da se zopet ustavinad kako revno deželo in strese svojo jezonad najrevnejšim prebivalstvom. In ker bošel zelo blizu Floride, bo večji del svoje močipustil “imperialistom”, nam tu pa bo ponočinaklonil nekaj dežja in morda kaj malegavetra, ki pa ne bo omembe vredna stvar.

5. novemberŽe omenjeni karbid in orkan “Mitch” sta

odložila odhod v jame za nekaj ur. Izkori-stim odhod v mesto in prisedem. Seveda vvelik kamion in gremo. Ker je ravno čas, koodhajajo ljudje na delo, otroci pa v šolo, do-živim pravo kubansko prometno gnečo. Naj-več je koles, ki pa so tako kot pri nas v pet-desetih letih lahko tudi družinsko vozilo.Sam se še spominjam časov, ko so fantje po-nosno vozili dekleta na “štangi”, tu je časostal na tej točki. Cele družine potujejo skolesi. Ni redek prizor, ko so na kolesu trije,videl pa sem tudi štiri. In ti kolesarji so ena-kopravni udeleženci v prometu. Ko smo znašim kamionom pripeljali v ozko ulico, jekamion počasi in disciplinirano vozil za dru-žinskim kolesom, lastniku kolesa pa tudi nakraj pameti ni prišlo, da bi se umaknil. Dru-gače pa mnogi Kubanci potujejo tudi nakamionih ali traktorskih prikolicah. Eni indrugi imajo iz grobega lesa narejene nekak-šne ograje in na njih kot vojaki stojijo ljud-je in potujejo. Potujejo pa tudi s konjskimivpregami ali pa ponosno jezdijo svoje ko-nje. Prav ti slednji “caballeros” so zanimivi.Jezdeci so predvsem vitki ponosni možje, zobveznim slamnikom in veliko mačeto obboku, pod nosom pa kot po pravilu košati

Kuba

Page 36: Bilten JKŽ, št. 21

35

brki. Prava idila, če ne bi vedel, da gre zaprevozno sredstvo na koncu dvajsetega sto-letja.

Zopet smo pred sedežem Centra Flore inFavne. Nasproti, čez cesto, je kontejner-tr-govina “Tienda Pananericana”, ki smo jihsrečevali kasneje po vsej Kubi. To pomeni,da tu lahko kupiš vse tisto, česar v trgoviniza domačine, za kubanske pesose, ne mo-reš. Kot tujec pa sploh ne moreš kupovati v“pesos”-trgovinah, ker je tam vse na točke,ki jih mesečno dobivajo Kubanci, medtem,ko v tem kontejnerju lahko kupujejo vsi.Omejitev je samo ena. Imeti moraš “impe-rialistične “ zelence. Ker so se oblaki ob toč-no napovedanem času razkadili in tempera-tura in vlaga vztrajno naraščata, si v časučakanja zaželim piva. Stopim do kioska inčakam disciplinirano v vrsti. Prodaja se zau-stavi, ko kubanski družini zmanjka nekajcentov. On se ne more odreči cigaretam,ona pa ne toaletnemu milu. Trgovec, ki ope-rira z najsodobnejšo blagajno s čitalcem črt-ne kode, zaustavi prodajo, da se zakoncadogovorita. Toda njun sklep je čuden. Našlabosta tistih nekaj centov. Zato trgovec po-daljša zaustavitev prodaje. Čez kakih pet-najst minut se družinski poglavar vrne zmanjkajočim denarjem, se opraviči vsemprisotnim in prodaja steče naprej.

Mimogrede mi ponosno pozira starejši“companero” z debelo cigaro v ustih predsvojim motorjem s prikolico in pred velikimpanojem z besedami hvale velikemu “el co-mandante” Cheju.

Naslednja postaja je hotel El Horizonte.Od tam bom telefoniral na ljubljanski radio.Ko mi telefonistka v recepciji vzpostavi zve-zo z mednarodno telefonsko centralo v Ha-vani in naroči pogovor z Ljubljano, pri temnekajkrat ponovi številko, pa še vsaj dva-krat črkuje moje ime, odloži slušalko in pra-vi, da bodo takoj vzpostavili zvezo. Telefonkmalu zazvoni, dvignem svojo slušalko, inšpanski hudournik mi nekaj buči na uho.

Čez nekaj časa se sporazumeva s tistimuradnim glasom, da jaz ne znam špansko,on pa zna angleško. In začne se zabava. Po-novno beremo številke in črkujemo mojeime, kar pa je nepremostljiva ovira. Ko vtretjem poizkusu tisti glas ponovno popol-noma pomeša črke med seboj, me prešinerešilna misel in zinem: “That’s correct!”. Zone strani pa presenetljivo enostavno: “Unmomento senor, por favor.” In zveza jevzpostavljena. Naslednji problem pa je reše-vanje zapletov z računom za telefon. Računje še kar zasoljen, zato zaprosim za potrdi-lo. Dama v centrali mi na kos iztrganega pa-pirja najprej načečka čas pogovora in števil-ko, ki se konča z značilnim prečrtanim S-om. Ko zaprosim za račun, me začuden po-gled napoti k šefu recepcije, s katerim sesporazumeva, da bo račun pripravil in natoizgine. Z Antoniom jo med tem mahneva vaperitiv bar na pivo, kjer pa tako neusmilje-no priganjajo klimo, da jo pobegneva nazajv recepcijo, ker bi drugače tam zmrznila.

Ponosni lastnik motorja s prikolico

Kuba

~ ~

Page 37: Bilten JKŽ, št. 21

36

Medtem je receptor prinesel nekakšenobrazec, ki ga je popisal s podatki, ki so senjemu zdeli pomembni. Zaprosil sem še zažig, ker pri nas birokracija pač ne priznavaračunov brez tega najpomembnejšega ele-menta. S tem sem nesrečniku povzročil ve-like preglavice, saj je tekal po vseh pisarnahin ko mi je končno prinesel račun z nekak-šnim modrim nečitljivim zmazkom, je po-nosno oznanil, da ga je dobil pri ”generalmanagerju”.

Medtem ko smo bili mi v mestu, so ostalipripravili drug kamion za prevoz v jame.Naložimo se in odidemo proti severozaho-du v smeri proti Sumideru. Vožnja s kamio-nom po tropskem višavju odkriva presene-čenje za presenečenjem. Po zaviti, ozki, luk-njasti cesti in junaškem voznikovem načinuvožnje so se nam pred očmi odpirale ozkedoline, poraščene s tropskim gozdom. Veli-ka drevesa so rasla ob cesti in razni zajedav-ci so jih že dodobra izmozgali. Toda v tehzajedavcih prepoznamo čudovite okrasnerastline, ki jih pri nas prodajajo v cvetličar-

nah, mi pa jih gojimo v zastekljenih dnev-nih sobah ob stalni temperaturi in skrbnemzalivanju. Ko smo dosegli določeno višino,pa se nam je prikazalo še eno presenečenje.Gozd je bil mešan. Borovci in palme, ti dverastlini po naših botaničnih vzorcih ne gre-sta skupaj.

Kar naenkrat so se pred nami pokazale“mogote”. To so značilne oblika ravninske-ga tropskega krasa. Mogote so spodaj str-ma, na mnogih delih navpična in gola skal-nata pobočja, ki se v zgornjem delu počasizravnajo. Na daleč izgledajo kot nekakšne zdžunglo poraščene kope. Poenostavljenarazlaga nastanka te oblike krasa je, da je vgeološki preteklosti zaradi različnih tekton-skih premikov prišlo do lomljenja površine,ki se je različno dvigovala in se razmikala,vmesne prostore pa je zapolnila peščeno-glinasta vsebina. Le-to je sčasoma izpralavoda in nastali so kopasti hribi, med kateri-mi so kraška polja. Mogote so polne najraz-ličnejših kraških pojavov in med najzanimi-vejše sodijo jame. Naš glavni cilj je bil jam-

Mogote - značilne oblike tropskega krasa

Kuba

Page 38: Bilten JKŽ, št. 21

37

ski sistem Majagua-Canteras v masivu Si-erra de San Carlos, ki je v pogorju Sierra delos Organos, ki pa je sestavni del gorske ve-rige zahodne Kube Cordillera de Guanigua-nico.

Jamski sistem sodi med večje na Kubi,saj je do sedaj izmerjeno in opisano že pre-ko 33 km rovov. Kubanski jamarji sicer trdi-jo, da gre za sistem, čeprav nekatere poveza-ve med jamami niso dokazane in jih še iščejo.Jamski sistem je v petih nivojih, od katerih jenajnižji potopljen, drugi, ki je cilj naših razi-skav, pa je delno v vodi in delno suh.

Kamion se je ustavil v široki dolini, v ka-teri so bile razmetane posamezne kmetije.Seveda ta izraz nima nikakršne zveze z na-šo predstavo o kmetijah. To so majhne lese-ne koče, krite s palmovimi listi, z okni brezstekla in enimi vrati, ki niso nikoli zaklenje-na. Večinoma imajo en ali največ dva pro-stora. Največje presenečenje nas je čakalo,ko smo ugotovili, da v kuhinji obstoja zade-

va, ki po slovenskem prepričanju ni mogo-ča. To je leseni štedilnik. Naprava je sestav-ljena iz lesene mize, na njej je debela plastzemlje, na kateri gospodinja kuri. Višinoloncev pa uravnavajo opeke in železne pali-ce, na modernejših pa železni trinožnik.

Domače živali niso v hlevih ali stajah,ampak se prosto gibljejo po dvorišču, črniprašiči pa so privezani na kole, zabite v zem-ljo. Najpomembnejša hišna žival je vol, sle-dijo prašiči, kure itd. Čisto na koncu lestviceso psi. Ti največkrat nimajo niti imena, dru-žina jih ne hrani, njihova naloga pa je lovitikače, podgane in druge škodljivce.

Naš dom je v vhodnem delu jame, kjer jepod velikim spodmolom, ali še bolje v vhod-ni dvorani nadnaravnih dimenzij, prostor zatabor in tudi v podzemski reki pravi pokritibazen. Ker je dan pred našim prihodom de-ževalo, še bolj pa zato, ker ima naš kamiončisto zlizane gume, se moramo izkrcati nacesti in svojo prtljago znositi kak kilometer

Tobačno polje pred jamskim sistemom Majagua - Canteras

Kuba

Page 39: Bilten JKŽ, št. 21

38

čez polje. Zemlja je še najbolj podobna miv-ki. In ker smo ravno v zimskem času na po-ljih tobaka, tam raste manioka, ki ji tu pra-vijo juka in pa malanga. Našo skupno prtlja-go, ki vsebuje velik Antoniov osebni zaboj,kuhinjo in še kaj, pripelje volovska vprega.Pa ne mislite, da na vozu. Ne. Temveč nanekakšnih saneh, za katere smo kasnejeugotovili, da so edino možno prevoznosredstvo v deževni dobi, saj bi se v razmoče-no peščeno zemljo vdrlo vsako kolo. Pri ve-liki lopi iz palmovih listov opazujem postav-nega možaka, ki si da opraviti s sadikamitobaka, lopa pa je sušilnica tobaka in bo pri-hodnje leto zopet sprejela velike liste zna-menitega tobaka, iz katerega izdelujejo šebolj znamenite kubanske cigare. Možaku jeime Pudi in njegova žena bo sprejela našekuharje, da bodo lahko dnevno kuhali hra-no za dvajset ljudi.

6. novemberPostavimo tabor in prespimo prvo noč v

jami. Zjutraj ni prav velike zagnanosti, da biprav zgodaj krenili v jamo. Predno pa prviizgine v naravo, da bi opravil fiziološke po-trebe, nam Ernesto pokaže “chichicate”.Najprej razumemo, da gre za nekakšno ko-privo, ko pa vidimo posledice, postanemobolj previdni. Smo pač v tropih, čeprav Ku-banci trdijo, da pri njih na otoku ni strupe-nih živali in rastlin. Počasi izgubljamo ta ob-čutek.

Antonio je pripravil zajtrk. Kakav, nekak-šni mlinci in košček že opisanega mesneganarezka z nemogočim okusom. Ampak kajse hoče, človek mora nekaj pojesti.

Iz globin transportnih vreč izvlečemo ja-marsko opremo. Nimamo pravih predstav otem, kako naj se opremimo. Zunanje tem-perature so zelo visoke, odgovori, ki jih da-jejo Kubanci, pa so zelo relativni, saj trdijo,da je v jami še bolj hladno kot tu. Kaj topomeni, ko nam je zelo vroče, ne ve nihče.Končno se sporazumemo, da je v jami pov-

prečna temperatura zraka 230 C in vodeprav toliko. To pomeni lahke platnene paja-ce, čelade in svetilke. Plezalna oprema je ne-potrebna. Z nezaupanjem opazujemo, konekateri domačini natikajo reševalne jopi-če, pa nam pojasnijo, da pač niso najboljšiplavalci. Torej bomo tudi plavali.

Plan za prvi dan je pohod po Majagui doizhoda na drugi strani hriba, ki se imenujeCanteras. Dogovor je, da gremo po delnozalitih rovih drugega nivoja, potem se bomopovzpeli na tretji, suhi nivo in poiskali izhod.Malo nas bega ta “poiskati”, vendar ob po-jasnilu, da ima cel sistem nekaj več kot tri-deset kilometrov rovov in da so obiski jamebolj redki, je to še kar nekako razumljivo.

Pridemo do prvega jezera. Malo oklevam,ker pač izkušnje govore, da so temperaturevode v jamah (pri nas) med 12 in 150 C. Toda

Plavanje v “hladni” jamski vodi pri 25oC

Kuba

Page 40: Bilten JKŽ, št. 21

39

na Kubi smo in voda ima 250 C. Kmalu po-stane plavanje v vodi zabava tudi tam, kjerto ni potrebno. Dimenzije jame so kiklop-ske. Tu sploh ne obstojajo meandri ali pasa-že. Te stvari so takšna redkost, da nam jihkažejo kot posebnost. Glede na to, da se na-hajamo v aktivnem vodnem rovu, je kapniš-ko okrasje redko, če pa že je, je zelo zanimi-vo. Predvsem očitno hitro nastaja in tudi hi-tro propada. Včasih imaš občutek, da kap-niki istočasno nastajajo in umirajo. Nekate-ri kapniki so zlatorumene barve, kar še boljpoudarja temna skala, za katero se zdi, kotbi jo nekdo prilepil in imaš občutek, da bozdaj zdaj odpadla. Šele ko se dvignemo vtretji nivo, se pokaže vsa ustvarjalnost trop-ske narave. Vse znane oblike kapnikov sekažejo v teh rovih.

Nazadnje po manjših zapletih najdemoizhod nad dolino rečice Canteras. Pogled natropsko dolino po nekaj urah vabi na sonce.Leo predlaga, da bi šli nazaj v tabor peš po

površju. Nekaj nam pravi, da je ugodnejšipovratek po jami. Edini, ki se za to pot od-loči, je Brko, ki pa to globoko obžaluje. Prvije spoznal, koliko “naših kilometrov” ima en“kubanski kilometer”. Zvečer, ko smo bili ževsi v taboru, se je nesrečnik privlekel utru-jen do skrajnosti, tako da še smrčati, kar jenjegova značilnost, ni mogel več.

7. novemberAntonio, ki je dobil ime “Papa Štrumf”,

je za ta dan načrtoval ogled dveh jam “vbližini”. Jami La Herreria in Los Nombres.La Herreria je ločena od sistema Majagua,pa vendar jo štejejo v ta kompleks jam, kerje povezana z vodnim tokom v najnižjemnivoju. V jamarski opravi smo se odpravilipo cesti skozi kubanske vasi. Čeprav je jamaoddaljena samo dva “kubanska kilometra”,smo se pošteno nahodili po soncu v jamar-ski opremi. Jama La Herreria ima vhod nadcesto v eni od mogot. Cesta, ki je po svojih

Tretja etaža Majague

Kuba

Page 41: Bilten JKŽ, št. 21

40

dimenzijah bolj lokalnega značaja, je preč-kala vodne jarke in potoke z nenavadnomočno grajenimi betonskimi mostovi.Sam vhod v jamo pa je bil čudno obzidan.Na moje vprašanje, ali gre za kako zgodo-vinsko zadevo, je Ernesto nekaj mencal oobrambi v preteklosti. V jami pa je priznal,da je jama služila kot del obrambnega siste-ma za izstrelišča sovjetskih raket srednjegadosega, ki so jih med drugim hoteli postavi-ti prav tu leta 1962, kar je skoraj pripeljalodo tretje svetovne vojne. V jami so nam po-kazali umetni rov, ki se je končal z nekak-šnim bunkerjem nad poljem v dolini. Tamspodaj so pričeli postavljati rakete, oziromaizstrelišča zanje. Ali so rakete sploh kdajprispele na Kubo, pa je Antonio odgovorilkasneje dokaj nejasno. Bolj sem imel obču-tek, da so bile, in to veliko dlje, kot pa je otem vedela svetovna javnost. Antoniov po-ložaj v vojski pa je bil tak, da je možakaročitno vedel zelo veliko. Jamski vhod krasi-jo celi grozdi nekakšnih osjih gnezd, ki jihje na stotine in nič prijetno ni hoditi podnjimi. Jama je lepo okrašena z kapniki, ki sov vseh znanih barvnih odtenkih in v vsehoblikah.

Leo pravi, da je jama Los Nombres “sa-mo čez cesto”. V resnici pa hodimo kar de-belo uro okrog velike mogote. Vhod v jamoje v tropski dolini in se je treba do njegapovzpeti. Ena večjih zanimivosti so podpisiv njenem vhodnem delu in najstarejši datiratja v leto 1913. O sami jami ni kaj dosti po-vedati. Ima tako kot vse jame v mogotahveč nivojev in je bogato okrašena s kapniki.Tisto, kar nas je najbolj navdušilo, pa je bilvzpon v sredino mogote preko kamina v ja-mi. Ko smo splezali iz jame v notranjost mo-gote, smo se šele zavedli, kako težko je ra-ziskovanje v teh “gričih”, poraslih s tropskimrastlinjem in razbrazdanih od silnega de-lovanja vode in drugih dejavnikov nasta-janja krasa. Področje je praktično nepre-hodno. Pričakoval bi, da se bo zdaj zdaj na

lijani tuleč pripeljal Tarzan. Med povratkompopijemo zadnje pivo in ko tega zmanjka,odtrgamo kokosov oreh in se odžejamo zvsebino, kateri dodamo kar veliko količinoruma.

8. novemberZjutraj lezemo v še vedno vlažne cunje,

ki se zaradi vlažnega podnebja in dejstva,da živimo v jami, sploh ne posušijo več.Predno gremo v jamo, čakamo Evelia, ki ješel do Pudija, če ima čas, da nam pokaženeko novo odkrito jamo. Evalia ni in ni. Vsazadeva postane že zoprna. Končno se od-pravimo v jamo Dos Anas, čeprav se dolgi-nasti črnec ne pojavi od nikoder. Počasispoznavamo še eno pravilo življenja na Ku-bi. Čas ne predstavlja nikakršne kategorije.Če ne gre danes, bo šlo jutri in če še takratne, pa morda kdaj v megleni prihodnosti.Kdo bi se zaradi tega sekiral. Od sekiranjalahko dobiš samo čir na želodcu.

Do pasu v vodi, v sistemu Majagua - Canteras

Kuba

Page 42: Bilten JKŽ, št. 21

41

Vhod v jamo je tik nad našim taborom.Zopet do pasu v vodi in med krasnim kap-niškim okrasjem v rovih, ki te nikoli ne pri-silijo da bi se sklonil ali malo stisnil čez pa-sažo. Jama je iz sistema Majagua - Cante-ras. Nekje na poti opazim zanimive sigastetvorbe, ki so kot veliki zlati ananasi prilep-ljeni na steno v višini vodnega nivoja. Poča-si se prebijemo do velikanske dvorane. Iz tedvorane vodi rov, ki bi lahko povezoval obeveliki jami Dos Anas in Majaguo. Lotimo seraziskave. Ekipo sestavljava midva z Igor-jem, Anita, Raxo in Ernesto. Kmalu naleti-mo na vodni rov, ki omogoča samo plava-nje. Tako moramo meriti med plavanjem. ZIgorjem se na koncu, kjer je očitno sifon,povzpneva v višji nivo, ki pa se kmalu kon-ča. Preveč vode je v tem letnem času in po-trebno bo priti kdaj kasneje, da bomo lahkoraziskali to povezavo, če res obstoja. Med-tem ko merimo velikansko dvorano in po-vezovalni vodni rov, pa Robi in Simona zostalimi Kubanci stikajo po jami. Uspelonam je izmeriti kakih sto metrov rova. Po-tem pa pozno popoldan zopet pade vnemain počasi se vračamo v tabor.

Kubanci nam povedo, da je v sosednji va-si zvečer veselica. Predlog je zanimiv. To jepa treba videti, je skoraj soglasen sklep. To-da glej zlomka. Veselica je čisto drugačna,kot si jo Slovenec predstavlja. Ko se odpra-vimo na pot, je zunaj že tema. In tema jepopolna. V teh krajih ni javne razsvetljave,celo redki avtomobili vozijo brez luči, semin tam pa v kaki hiši gori petrolejka. Včasihmimo nas kot netopir švigne kolesar, ki tudipod razno nima nikakršne luči, in če ne bimi imeli naših svetilk, bi nas po vsej verjet-nosti kdo povozil.

Vas, v katero smo namenjeni, je nena-vadna za Kubo. Poleg tipičnih kubanskihkmetij so novejše enodružinske hiše, ki de-lujejo kar nekako evropsko, in kar je še boljčudno, tu stoji nekaj manjših stanovanjskihblokov. Znajdemo se na nekakšnem “držav-

nem posestvu”. Ampak luči še vedno ni. Ve-selice pa tudi ne, vsaj tako se zdi. Malo boljglasni so v pritličnem stanovanju, kjer se ne-kaj poje in igra na tolkala. Nikjer stojnic spijačo in hrano. Kakšna veselica pa je to?Počasi dojamemo, da smo v drugačnem sve-tu, kot je naš. Veselica se začenja v majhnemprostoru, ki ga osvetljuje samo steklenica,napolnjena s petrolejem, v kateri gori namo-čena cunja. Glasba postaja vedno bolj ubrana.Vedno več ljudi se zbira pred blokom in zdise, da najbolj uživajo otroci, ki plešejo naglasbo, ki jo spremlja vedno več ubranih pev-skih glasov. Sčasoma se stvar razvije do toč-ke, ko sobica več ne prenese zabave in celotnadružba se preseli na vaški trg, zabava pa po-časi prerašča v skupinsko rajanje. Nikjer pi-jače in jedače. Sčasoma tudi nas prevzemajoafro-kubanski ritmi in počasi se zlijemo z do-mačini v eno samo poplesujočo družbo.

9. novemberProduktivnost je na ničli. V jamo (Maja-

guo) gremo pod vodstvom Kubancev, poJKŽ-navadi šele opoldne. Papa Štrumf je kotvojak zlobno pripomnil, da bi hitreje pre-maknil oklepno divizijo, kot pa nekaj lenihjamarjev. V rovu “XX aniversario” nam Er-nesto pokaže rov, ki naj še ne bi bil odkrit.Ko raziskujemo, naletimo na stopinje. TakratKubanci priznajo, da je rov že znan, samoda je bil že leta zasut z naplavinami in da šeni izmerjen in izrisan. Toda za merjenje niprave volje. Zadevo odložimo na “manana”Popijemo pivo, malico imamo kar pred po-vratkom v tabor. Evalio zopet potegne iz na-hrbtnika tisti nemogoči mesni narezek, kiga razreže z nožem na svoji lopatasti roki inrazdeli še vsakemu dva kosa mlincev.

Zvečer nam ostane nam samo še rum ssadnim sokom.

10. novemberRazdelimo se v tri skupine: Ernesto, Eve-

lio, Sera, Dani in jaz gremo v Majaguo me-

Kuba

~

Page 43: Bilten JKŽ, št. 21

42

rit tisto, česar včeraj nismo naredili. Rijemopo veličastnem blatu v desnem, na novo od-kritem rovu in na eni od točk odkrijemPIKTOGRAM. To je obredna slikarija nakamnu prvotnih prebivalcev Kube. Najprejse mi zazdi, da sem zagledal fosil in šele kosi stvar ogleda Sera, izjavi, da je to pikto-gram. Kubanci pravijo, da mora to pogleda-

ti Raxo, ki je strokovnjak za stare kulture.To pomeni, da moramo jutri še enkrat v ja-mo. Z Evaliom se lotimo merjenja velikedvorane in rovov. Vsega skupaj izmerimokakih 200 metrov rovov, ostane pa še en-krat toliko, ker nam ne uspe opraviti vsegadela. Največja dvorana je nekako dvignjenanad vodni nivo, zato je čudovito zasigana.Kubanci predlagajo, da se ta prostor širinetrideset in dolžine sedemdeset metrov poi-menuje “Slovenska dvorana”. Potem še en-krat preiščemo preostalih 200 m rovov, ven-dar najdemo samo podor, čez katerega sene da.

Precej zanimivo je, kako se Ernesto lotimerjenja. Zadeve zelo poenostavljajo, kar jezaradi velikih dimenzij kar nekako sprejem-ljivo, saj bi merjenje podrobnosti v tako ve-likih jamah povzročalo samo nepotrebno ri-sanje detajlov. Kubanci ne rišejo prečnegarisa jame, ampak samo tloris. Zato so njiho-vi načrti sistemov, ki se prepletajo v več ni-vojih, dokaj nepregledni in zahtevajo poseb-no razlago. Včasih, če je delo ročno, rišejoposamezne nivoje jame v različnih barvah.Če pa te načrte fotokopirajo, postane stvarnepregledna.

Za ta dan je uspehov dovolj in zato zak-ljučimo z delom.

11. novemberSpet ne gre nikamor. Leonardo, ki edini

menda pozna vhod v zgornje dele jame, iz-gine in ga ni od nikoder. Zato se lotimo is-kanja preostali pod vodstvom Raxa. V veli-kanskem podoru sredi mogote se plazimoob vertikalnih stenah in iščemo vhod, pa gane najdemo. Po kaki uri se odločimo, daimamo tega dovolj, zato se po enem zadnjihpoizkusov vrnemo na izhodišče in gremonadaljevat meritve Slovenske dvorane pazopet brez prave volje. Raxo si najprej ogle-da piktogram. Iz arheološkega stališča seve-da ni nič posebnega, je pa kraj, kjer smo ganašli, zelo nenavaden. Raxo razloži več teo-

Piktogram

Ježek v Slovenski dvorani

Kuba

Page 44: Bilten JKŽ, št. 21

43

rij, ki naj bi pojasnile, kako se je znašel tam.Ampak v nobeno ni prepričan. Izdela kopijein vzame vzorce.

Potem se lotimo nadaljnjega brskanja pojami, da bi našli prehod, ki nas je včeraj us-tavil. Uspeha ni in podor je neprehoden, če-prav na večih mestih začutimo prepih medkamenjem. Morda bo kdaj kasneje kdo ko-pal tu in odkril prehod.

Zvečer nas čaka pečen prašič, črni fižol zrižem, kuhane banane in manjoka. Zanimi-vo je, kako je prašič spečen. Kubanci ga nepečejo na ražnju, kot pri nas, ampak skop-ljejo v zemljo luknjo, v kateri naredijo žerja-vico in nad njo izdelajo nekakšno mrežo izvej. Na to mrežo položijo prašiča, ki ga raz-prejo kot ribo in vse skupaj pokrijejo z ba-nanovimi listi. Tako pečen pujs je zelo oku-sen. Ker je ravno Martinovo, proslavimo tu-di to. Žal s pivom in rumom in ne z vinom.Našim kolegom razložimo pomen praznikain izgleda, da smo kar malo preveč preprič-ljivi, ker na koncu razumejo, da gre za dr-

žavni praznik in temu primerno je imel Pa-pa Štrumf svečani govor. Pride tudi Pudi skitaro in kar pozno v noč se iz jame razlegapesem.

12. novemberZjutraj se s “kiperjem” odpeljemo kakih

20 km proti zahodu v bližino kraja Guana.Če človek reče s “kiperjem”, prvi trenutekniti ne zveni tako brezupno. Vendar ko za-gledaš velik tovornjak za prevoz peska, kinaj bi bil naš “avtobus”, se kar zamisliš. Po-leg tega je stal pred Pudijevo hišo in do ce-ste je bilo kar nekaj vožnje po njivah in ko-lovozih, ki so bili na nekaterih mestih hu-dourniško izdolbljeni v peščeno zemljo inso tako nudili kar atraktivno fotografiranjekrepko nagnjenega vozila, ali pa nekako dopolovice skritega v useku, na njegovi karo-seriji pa smejoče glave jamarjev.

Iskali smo Humboldtovo jamo. Ernestoje rekel, da je zanimiva in da ve, kje je, sicerpa že kakih dvajset let ni bil tu. Jame sicer

Proti Špelini jami - Cueva de Espelia

Kuba

Page 45: Bilten JKŽ, št. 21

44

nismo našli, zato pa smo odkrili jamo v eniizmed mogot in jo izmerili. Tipično kuban-ski jami v več etažah smo dali ime “Špelinajama” ali “Cueva de Espelia” po naši tragič-no preminuli predsednici Špeli Klemen. Iz-merili smo 200 m rovov, ki potekajo kot ne-kakšna vzporedna galerija znotraj mogote,in na nekaterih mestih se pokažejo odprti-ne, od koder je visoko v steni zanimiv po-gled na tropski gozd, ki obkroža mogoto inpolje. Tako kot je v navadi, je zopet zmanj-kovalo časa, da bi se lotili še drugih etaž,zato smo to prepustili bodočnosti. Kljub te-mu, da je časa zmanjkalo, pa vseeno na ce-sti čakamo naš prevoz. Čeprav je cesta lepaasfaltirana in bi človek pričakoval malo večprometa, je ta tako redek, da poležemo karpo cesti in lenarimo. Od nekje se je vzel vol,ki za seboj vleče kolesarja. Žival je muhastain to vleko razume po svoje, zato zavije ma-lo s ceste v grmovje in na polje, česar lastnikkolesa ni najbolj vesel in glasno protestira.Zdi se mi, da izrazoslovje ni najbolj primer-

no za občutljiva ušesa. Vol in kolesar ta mi-mohod ponovita še enkrat, nato pa pripeljemimo nekakšen zapravljivček s streho, kipredstavlja lokalni avtobus. In to je vse,kar v pol ure čakanja na naš prevoz pripeljemimo.

13. novemberS kamionom, ki nas je vozil že v Hum-

boldtovo jamo, gremo v Vinales. To je naj-bolj znan kraški turistični kraj na Kubi. Zna-menite mogote so tu menda najlepše. Če-prav je na začetku zanimivo, je po uri in polvožnje že vsega preveč. Bolijo me vse kostiin če se hočeš usesti, te obtolče kot kmečkojabolko, ko kamion, ki je grajen za sedemton peska, poskakuje s slabo tono in pol člo-veškega tovora po luknjasti cesti.

V Vinalesu želim na telefon. Vendar mo-ja želja podre vse načrte. Poprosim, naj mepustijo pri hotelu “El Horizonte”, tu na Kubise menda kar vsi boljši hoteli tako imenuje-jo, pa se to noče zgoditi. Najprej si družno

Vsakodnevni transport v Pinar del Ríu

Kuba

Page 46: Bilten JKŽ, št. 21

45

ogledamo turistično jamo Cueva de los Indios,ki je nekakšen tlakovan podzemski kanal, kivodi skozi mogoto, drugače pa nič posebne-ga. Nekoliko bolj zanimivo je na koncu ja-me, kjer je rekonstruirano taborišče pobe-glih sužnjev. V majhni dolini, ki se zajeda vhrib, pa je postavljeno nekakšno indijanskosvetišče. Gostinski objekti spominjajo na ne-kakšno afriško naselbino z okroglimi koča-mi, kritimi s slamo, živahno pobarvanimi inposlikanimi s prizori iz življenja Kubancev.Na eni od koč je prikazana tako imenovana“santerija”, ki je nekakšna mešanica krš-čanstva in afriških verovanj, k temu pa sododani še ostanki indijanske mistike.

No in ker so to gostinski objekti, je tupivo in hrana, zato malo prigriznemo, Ku-banci pa to opazujejo od daleč. Čas na Kubinima cene, zato tudi traja, da se znajde namizi tisti ocvrti piščanec, medtem pa je pri-dobil še čas na ceni. Za kubanske razmere

V jami Santo Tomaso

so kar dobro zasolili. No ja, smo pa zatojedli ob živi glasbi.

V hotel “El Horizonte” vdremo kar v ja-marskih pajacih in telefoniramo. Pa tudi tuje treba čakati, da pridem na vrsto, čepravje iz hotela direktna mednarodna zveza.

Odpeljemo se do vzorčnega naselja LaMoncada, ki mu je pokrovitelj sam Fidel Ca-stro. To naselje v bližini Vinalesa je zgraje-no s skoraj identičnimi zgradbami, ki so kotkocke razsute po dolini. Povsod po “vasi” jejavna razsvetljava in poti so tlakovane. Vcentru je velika trgovina, vsebina pa podob-na kot povsod na Kubi. Na policah ni skorajničesar razen nekaj steklenic in slamnikov.Poleg je veliko šolsko poslopje in zdravstve-ni dom, katerega notranjost sem kmaluspoznal.

Gremo v jamo Santo Tomaso. Sam sevračam od jame in takrat se grdo prekuc-nem po škrapljastih skalah. Opraskan in kr-vav prilezem pred Antonia in ta takoj odre-di, da moram k zdravniku. V ambulanti mesimpatična dežurna zdravnica strokovnopokrpa, pri tem ji asistira prav tako simpa-tična sestra. Kot je povsod v navadi, hočemporavnati stroške. Obe ženski skoraj v englas izjavita, da se na Kubi ne plačuje prvepomoči, ker je ta za vse ljudi brezplačna.

Krepko temno je že, ko se vrnemo v našoMajaguo in ležemo zadnjič k počitku v jami.Moram priznati, da sem se tega že kar malo“nažrl”.

14.11.Zajtrk je danes tak kot vsak dan: mlinci,

kos mesnega narezka, kakav. Potem pospra-vimo tabor. Kot vedno se izkaže, da je opre-me več kot takrat, ko smo prišli. Kar nekajspretnosti je potrebno, da se vse pospravi vnahrbtnike in torbe. S kamionom se odpe-ljemo ponovno na posestvo “Flora in favna”pri Pinar del Ríu. Popoldan si privoščimojahanje po prekrasni okolici. Domačini sopripeljali tri pohlevne konjičke, tako da so

Kuba

Page 47: Bilten JKŽ, št. 21

46

lahko jahali tudi tisti, ki tega še nikoli nisopočeli. Za tri dolarje lahko jezdimo celo uromed jezeri in po travnatih gričih. Priznati jetreba, da je bilo zares čudovito.

Zvečer imamo manjšo zabavo, ko Kuban-ci izročijo dvema slavljencema majhna da-rilca.

Kubance obsede televizija, ker je barvnapa še satelitska je. Gledajo španski program,kjer vrtijo “butaste” ameriške filme.

15. novemberZ istim razmajanim avtobusom, s kate-

rim smo se pripeljali v Pinar del Río, se vra-čamo v Havano. Štiripasovna avtocesta, pokateri peljemo, je živahna. Ljudje po njej po-tujejo s konji, kolesi in avtomobili vseh sta-rosti in tipov. Štoparji štopajo na vmesnemzelenem pasu. Nad cesto je vrsta nadvozov,ki pa ne vodijo nikamor in ne prihajajo odnikoder. Morda bodo kdaj kam peljali. Opa-zujemo velikanska tobačna polja, ki pa sosedaj prazna in nepregledna polja sladkor-nega trsa, ki v tem letnem času pričenjabujno rasti. Ob pogledu nanj se spomnimna guarapo.

Zopet smo pri Jesúsu doma. Popoldanpove Antonio, da ne more dobiti za nasled-nji dan prevoza za jamo v bližini Varadera.Ni kaj, ostali bomo v Havani in odšli poju-trišnjem v Prašičji zaliv. Z Makijem greva naželezniško postajo rezervirat vlak za Orient.Do Cacacuma, to je najbližja železniška po-staja pri Holginu. Kubanci še vedno ne ver-jamejo, da je res možno potovati z vlakom.Ko iščeva železniško postajo se z ritasto po-licistko nikakor ne morem zmeniti, kje je“railway station” in šele po dolgem iskanjupo vodniku ji dopovem, da iščem “ferro-carril”. Potem se ženšče zareži in pokaže vsmeri, kjer naj bi bila postaja. “LADIS” jeurad za tujce, kjer se kupijo kakih desetkratdražje železniške karte kot za domačine. KotEvropejec ne upoštevam, da se tu čaka, dase uradniki pogovorijo med seboj, potem

malo delajo in kasneje zopet klepetajo. Jazpa kar planem v urad. Da se me znebi, miuslužbenka rezervira eno karto. Z Makijempa jo potem mahneva v prvi lokal, kjer toči-jo guarapo. Ko poveva doma Jesúsu, da svadala za en kozarec pijače tri dolarje, kar vijeroke in pravi, da za ta denar priskrbi celovedro guarape. Z Makijem se strinjava, dadava kak dolar več, če se to zgodi. Še danesčakam na tisto vedro.

Pozno zvečer pokliče Pedro iz Holgina innam sporoči vest, ki me čisto demoralizira.Sierra Maestra je zaprta za turiste, ker sotam velike vojaške vaje. Najprej sem mislil,da je to zopet ena od potegavščin Kubancev.Antonio je obljubil, da bo jutri poklical Pe-dra in še enkrat preveril in če bo treba, bouporabil še svoje zveze.

16. novemberZgubljen dan. Čakamo na potrditev poti

v Playo Giron (Prašičji Zaliv). Ko se Antoniokončno prikaže, gremo z Leom rezerviratvlak. Na železniško postajo se peljemo Mi-ha, Leo, Antonio in jaz v Antonijevem os-tanku hrošča. Dama v “Ladisu” se spomnimojega včerajšnjega obiska. Potem je for-malnostim kmalu zadoščeno. Pridemo najplačat, in s seboj naj imamo potne liste, kersmo tujci.

Antonijev hrošč noče vžgati. Takojšnarefleksna diagnoza je: zmanjkalo je goriva.V avtu je ročka za gorivo in z Leom gremodo črpalke. Tudi tri litre natočenega gorivane deluje. Naslednji postopek je, ker še ved-no vztrajata, da ni goriva, da vlijeta kar pre-cejšnjo dozo bencina naravnost v vplinjač.Avto pa nič. To nekajkrat ponovita. Zadnjirezultat je, da bencin že kaplja iz izpušnecevi, avto pa še vedno nič. Z Miho stopivakak korak od avta, ker imam občutek, daželita avto zažgati in ne vžgati. Končno juimam dovolj in ju odrinem stran od avta.Snamem razdelilno kapo, z grobim kosompapirja očistim oksid z vseh kontaktov in

KubaKuba

Page 48: Bilten JKŽ, št. 21

47

svečk, nato se odpeljemo.V zadnjem trenutku uspeva urediti vse

potrebno na postaji in sedaj smo lahko mirni.

17.11.Avtobus nekega lokalnega prevoznika je

samo za spoznanje boljši od onega, s kate-rim smo do sedaj potovali, dvomim pa, daje cenejši od turističnega. Avtocesta Havana- Santigo de Cuba je lepo urejena, toda pro-met je za naše pojme zmešan. Po avtocestivozijo tako kolesarji in volovske vprege kottudi kamioni in avtomobili. Na eni od čr-palk jemo lokalni sladoled, kar je hud pre-kršek zoper zdravje. Ampak na Kubi so stva-ri, ki vsemu navkljub funkcionirajo in to jetudi higiena prehrane.

Peljemo se po edini cesti skozi močvirjaCenaga de Zapata, ki izgledajo nekako ta-kole: 5-7 cm vode, 7-10 m blata, na vrhu paraste ali bolje rečeno plava mangrova.

Ogledamo si veliko farmo krokodilov zneumno predstavo z majhnim krokodilč-kom, ki ga muči neki “mačo”. Nesrečno ži-vinče vleče za rep, za gobec, si ga ovija oko-li riti in vratu, ga škropi z dišavami in počneše druge neumnosti. Razvajena, predvsemnemška turistična klientela pa butasto nav-dušeno ploska. Škoda da ni zraven Eva LeaMüller, bi jim že pokazala hudiča.

Bolj zanimivo je videti prave žive fosile,ribe v bazenu, ki menda živijo v Laguni delTesoro. Krokodili so drugače dolgi do 4 m.Za nekaj dolarjev nam jih zvabijo iz vode,da jih fotografiramo. Kar spoštovanja vrednažival in kar nekako se ne ujema njegova hi-trost z našimi predstavami o lenih plazilcih.

Pot nadaljujemo do Playe Giron, kjer sose leta 1961 izkrcali kubanski emigranti inameriški plačanci. Antonijeva vloga v tempoglavju zgodovine ni bila tako majhna, sajje poveljeval kot mlad oficir kubanskemubataljonu, ki je presekal invazijske enote napolovico. Danes pa nam na isti plaži pri-pravlja malico.

Predno se vrnemo “domov”, se z ladjicozapeljemo v Laguno del Tesoro. Na ladji sepojavi glasbena skupina z zelo simpatičnopevko. Brku porinejo v roke dve ropotulji inkaj hitro se vživi v njihovo skupino. Pojejoin igrajo ob Brkovi pomoči, da je kaj. Kokončajo, se francoski turisti, ki so v večini,začnejo delati Francoze. Brku je vsega do-volj, z glave sname svoj klobuk in ga pomolimed stiskaške turiste in zbere skoraj dvetretjini delavske plače. Da so glasbeniki za-dovoljni, izražajo njihovi smejoči obrazi. Mi-mogrede si ogledamo še rekonstrukcijo na-selbine prvobitnih prebivalcev Kube. S temje izleta za danes konec.

Glasbena skupina na ladjici

KubaKuba

Page 49: Bilten JKŽ, št. 21

48

18. november

Antonia ni in ni. Z Makijem se napotivav Hemingweyevo vilo, “Finca Vigía”. Zgrad-ba leži v predelu San Francisco de Pauli, kije nekako odrezan od glavnih turističnih de-lov. Hiša je res lepa in zanimivo urejena, le-ži pa na kraju, od koder je pogled na celoHavano. Obiskovalec ne sme stopiti v notra-njost, ker je pisatelj pod grožnjo, da izgubiameriško državljanstvo, moral zapustiti Ku-bo tako rekoč takoj, zato je v omari še vednonjegova obleka, na mizi skodelica in podob-no, kot bi ga čakala, da se zdaj, zdaj vrne.Veliki Ernest je uspel še napisati pismo, skaterim je podaril hišo in znamenito jahtoPilar kubanskemu ljudstvu in odšel. Obdob-ja, preživetega v Havani, ni pozabil do smr-ti. Njegovo Pilar so prenesli iz zaliva Coji-mar sem k hiši. V Cojimarju pa še danes lah-ko srečaš v lokalu La Terrazas kapitana jah-te Pilar, ki ima danes preko sto let, GregoriaFuentesa, ki je tudi lik starca iz romana “Sta-rec in morje”.

Doma dobimo potrdilo, da na SierroMaestro res ne moremo.

Ob štirih popoldan se vkrcamo na vlak.Umazani vagoni, ki bi bili lahko kar se daudobni, če bi jih kdo vzdrževal ali vsaj oči-stil. Preveč uslužbencev se ukvarja s sezna-mi sedežev in premalo z vzdrževanjem.Nočna vožnja je, če izvzamemo umazanijo,udobna in brez pretresov. Eden večjih ne-smislov je ta, da če kupiš na vlaku sok, do-biš kozarček, če pa želiš kavo, moraš poso-do imeti sam in ni načina, da bi prepričaluslužbenca za kozarček od soka.

19. novemberV Cacacunu nas čaka Pedro. Muži, Brko,

Polona in Robi gredo do Santiaga. Cacacunje železniška postaja, okrog katere je nekajhiš, je pa to najbližja postaja Holguínu. Pe-dro je organiziral prevoz s turističnim avto-busom na Altiplano de Nipe. Cesta je pravi

hudournik, avtobus pa sodoben minibus sklimo. Ker smo se vozili celo noč, izkoristi-mo še vožnjo z avtobusom za spanje. Naj-prej se ustavimo pri kakih sedemdeset me-trov visokem slapu, ki leži pod nami v džun-gelski soteski, kamor se imamo namen spu-stiti. Voda, zemlja in kamenje, vse je rdečeod železove rude. Spodaj so ostanki maleelektrarne, ki je v srečnejših časih poganjalanekakšno vzpenjačo, da so turisti imeli bolj-ši dostop.

Tu kavini grmički rastejo v borovem goz-du, kajti kava mora imeti vlažno, a ne pre-vroče podnebje in pa senco. Vlaga prihaja izAtlantika v obliki dnevnih ploh, ki pa sokratke in niso moteče.

Vsak kubanski osnovnošolec mora opra-viti letno 40 delovnih dni koristnega delana deželi. Zato je tu nekakšen delovni tabor

Sedemdesetmetrski slap na Altiplani de Nipe

Kuba

Page 50: Bilten JKŽ, št. 21

49

za učence osnovnih šol. Otroci obirajo kavoin negujejo plantažo. Delajo pa tudi na na-sadu ananasa.

Pot nadaljujemo do motela, ki je, kot pra-vi Pedro, 17 km daleč. Poizkusimo se v ku-banski veščini štopanja in uspe nam ustavitivelikanski vlačilec, na katerem je že kakihdeset potnikov. Na tak način prepotujemodel poti, del pa peš po pokrajini, ki neverjet-no spominja na Kočevsko. Nekoč je bila togozdnata planota, pa so nekje v vladi ugo-tovili, da bi pridelovali paradižnik. Gozd soizkrčili, paradižnik pa ni hotel rasti. Sedajso tu govedorejske farme. Posledica tegaeksperimenta je, da se je spremenila lokalnaklima.

Hotel “Mayari Pinares” je na koncu ceste(hudournika) in nekoč je bil krasno oprem-ljen. Je še vedno lep, manjka pa že marsi-kaj. Bazen je prazen in zanemarjen, konjevza ježo nimajo več, ker se je podrl hlev, ve-liki ruski vojaški kamion za prevoz turistovpo brezpotjih je pokvarjen in ker ni rezerv-nih delov, propada, kot bo propadel cel ho-tel, če bo šlo tako naprej. Poizkus, da bi vdveh naslednjih urah priklical ljubljanski ra-dio, se v celoti izjalovi. Kaže, da sem spoz-nal prav vse telefonistke na vzhodni polovi-ci Kube, toda zveze z Ljubljano ne dobim.Po nekaj pločevinkah piva in večerji se spra-vimo spat. Prespimo v šotorih nad hotelom.Pedro nima za spanje ničesar, zato mu sku-paj zložimo vsak nekaj, da lahko prespi.

20. novemberVzpon na Pico de Nipe ob razlagi Pedro-

vega prijatelja biologa je poučna avantura.Pogled na planoto z vrha je krasen. PrijaznaAnita organizira prevoz na Cayo Saetía zdvema VAZ-oma. Noro divjo vožnjo vodiAnitin prijatelj Julio in dva njegova voznika.Neupoštevanje enakopravnosti v prometupripelje do manjše nezgode, ko z avtom zap-nemo za vprežni voz. Škode ni ne na enemne na drugem. Na Cayo Saetía nam Julio, ki

je direktor dejavnosti, pokaže več plaž, nakaterih lahko taborimo. Izberemo zaliv, kije pravi prototip slovenske predstave o uži-vanju na ”južnem morju”. Zvečer nam Julioin Anita pripeljeta še veliko vrečo ledu zahlajenje pijače. Ob dobri pijači poklepeta-mo v zvezdno noč, komarji pa začnejo svojnapadalni pohod. Opikani se zavlečemo všotore in zaspimo.

21. novemberZa dobro jutro dobimo vrečo ledu in dve

veliki termovki kave. Na plaži si izposodimomaske in plavutke in se gremo postavljat naglavo v koralno morje. Za tiste, ki tega šeniso počeli na pravem koralnem grebenu, jeto pravi stres v dobrem pomenu besede. Obprvem pogledu v vodo, polno življenja naj-različnejših barv in oblik skoraj popijejo kakpožirek morja. Prvi dan nam mine v potap-ljanju in kopanju, tako da na hrano kar po-zabimo. Odkrivamo tudi zoologijo otoka inpresenečeni ugotovimo, da tu živijo polegživali, ki jih ponujajo kot “safari” tujim turi-stom in so večinoma pripeljane iz Afrike, šeiguane. Iguane so tudi do meter in pol veli-ki kuščarji, ki sicer grozeče sikajo, ko se jimpribližaš, toda še zdaleč niso napadalni injo večinoma odlomastijo v nasprotno smer.

Zvečer pa se slika iz prejšnjega dne po-

Juliova divja vožnja

Kuba

Page 51: Bilten JKŽ, št. 21

50

novi. Kokosov oreh iz palme na plaži vsebu-je kokosovo vodo, kateri dodamo maloruma in ledu ter jo počasi ob klepetu podjužnim nebom in ob ognju pijemo, doklernas ne premaga spanec in komarji.

22. novemberNaredil sem katastrofalno neumnost.

Spregledal sem “malenkost”, da je potrebnovnaprej rezervirati “rent-a-car”, če ga želišdobiti. Zato sem preživel kar večji del dnevav hotelski telefonski centrali. Družbo mi jedelala plavolasa postavna mladenka, tajni-ca gospoda Fidela, ki je generalni direktorotoškega turističnega kompleksa. Z Uršo inspremljevalko vrtimo telefone na vse nači-ne, pa ne gre in ne gre. Na koncu se ponudiJulio, da bo preko svojih zvez skušal dobitieno ali dve vozili. Direktor Fidel pa namizroči nekaj prospektov z željo, da jih izroči-mo slovenskim turističnim agencijam, če bimorda kdaj... Seveda vse obljubimo.

Medtem ko sva z Uršo telefonarila, so se

ostali valjali po pesku na plaži. Prinesevakar nekako slabo vest, vendar upam, da boJulio uspel. Zvečer pride povedat, da ni mo-gel dobiti ničesar, je pa Fidel rekel, da namda na razpolago voznika in manjši furgonza noro nizko ceno 35 centov na kilometerin za neomejen čas. Voznik bo živel z nami,kakor bomo želeli. Ne najbolj navdušeni po-nudbo sprejmemo, z upanjem da bomokmalu dobili avtomobile.

23. novemberPospravimo šotorišče in se odpeljemo do

hotela. Tam med drugim zagledamo velikiruski helikopter Mi-8, ki je namenjen za pre-voz turistov iz letališča na otok. Fidel nampokaže kombi. Vanj so postavili nekaj vrt-nih stolov, ki pa jih zmečemo ven; pa ne, kerjih ne maramo, ampak zato, da imamo kamstisniti prtljago. Po kubanski navadi se nampriključi še Anita, ki gre do Holguína, Pedropa je tako ali tako že z nami. Tako nas je vmalem korejskem kombiju poleg prtljage

Pravljična plaža na koralnem otočku Cayo Saetía, kjer smo taborili

Kuba

Page 52: Bilten JKŽ, št. 21

51

enajst. In ker nas je očitno premalo, mimo-grede poberemo še štoparko, ki jo poznavoznik in jo popeljemo del poti.

Vozimo se po značilni kubanski pokraji-ni, cesta je lepa pa tudi promet je kar gost.Nazadnje pridemo v Holguín, kjer se poslo-vimo od našega Pedra. V njegovem skrom-nem domu izmenjamo darila. Vidno je ga-njen, ko se poslavljamo. Dober možak je. Se-daj nam je ostala samo še Anita. Odpeljemojo na “terminal” - to je avtobusna postaja,vendar se mi zdi, da bo odštopala domov vManzanillo. Mi pa najprej po “rent-a-car” naletališče. Izkaže se, da je to usodna napaka.Med iskanjem prostega avtomobila na leta-lišču, ko skačemo od ene agencije do druge,se nam zgodi, da nam ponujajo turistični av-tobus z voznikom. Zato ker ga po dolgempregovarjanju odklonimo, nam voznik na-

koplje na glavo prometno inšpekcijo, ki odv-zame našemu vozniku vsa dovoljenja, za-grozi z visoko globo in mu prepove nadalj-njo vožnjo oseb. Čeprav se na Kubi ljudjevozijo na vse mogoče načine in z vsemi mo-gočimi prevoznimi sredstvi, tega tujcem nedovolijo. Seveda je vzrok v denarju. Prego-varjanje in reševanje problema traja poznov večer in na koncu moramo vzeti turističniavtobus, čeprav ne tistega, ki nam je skuhalto godljo.

Vse to zahteva spremembo načrta. Poza-bimo na Santo Claro in prečkanje pogorjaSierra Escambrey, za kar nam je žal in gre-mo naravnost proti Trinidadu.

24. novemberPo nočni vožnji se ob svitu znajdemo v

Trinidadu. Med vožnjo je voznik tako priga-njal klimatsko napravo, da smo se zavijali vspalne vreče. Bili smo tudi deležni učne urepopravljanja avtoelektrike. Voznik je spojkoakumulatorja popravil kar z veličastnim za-mahom z velikim kamnom ob spremljavisvetlobnih efektov, ko so iz akumulatorjašvignile iskre.

V Trinidad smo prispeli ob prvem svitu.Oddremali smo v avtobusu in nato odšli vmesto. Trinidad je najlepše urejeno kuban-sko mesto. Zgodovinski center mesta je tipič-no špansko kolonialen iz obdobja španskihosvajanj. Postopali smo po mestu in meddrugim odšli tudi v precej drago restavraci-jo na kosilo ob glasbi. Glasbeniki so dobilidolar in odigrali na mojo in Makijevo željo“Hasta siempre”, nekakšno balado o Cheju.

Odpeljemo se na drugo stran lagune.Tam so sodobni hoteli za “instant“ turiste,to je tiste, ki jih pripeljejo na plažo, jih pu-stijo na milost in nemilost sladkobno smejo-čemu osebju in ob povratku domov razlaga-jo, kako lepo je na Kubi, čeprav je vsa njiho-va Kuba hotelska plaža in hotelski bar. Kerse Kuba turistično zelo hitro razvija, se zdi,da delajo napako, ki so jo že mnogi. Vse že-lijo podrediti turizmu. Prekrasno laguno priTrinidadu zasipavajo, da bodo pridobili pro-stor za širitev hotelskega kompleksa. Kaj bona to rekla narava, pravzaprav nikogar nezanima. Samo da bodo dolarji, ki jih ta tre-nutek Kuba krvavo potrebuje.

Ko se peljemo proti Cienfuegosu, vidimokaj smo zamudili, ker nismo prečkali SierreEscambrey. Temno zeleni tropski gozdovi,iz katerih tečejo reke, ki se izlivajo v morje,so kot slika iz pravljice.

Na domu našega prijatelja Pedra (skrajno desno)

Kuba

Page 53: Bilten JKŽ, št. 21

52

Nekje pred Cienfuegosom začnemo raz-mišljali, kje bi prenočili. PopotniškemuEvropejcu pride najprej na misel kamp. Am-pak tu ga v tej obliki sploh ne poznajo innaš šofer nas pripelje v naselje bungalovovvisoke kategorije. Cena nam vzame voljo innadaljujemo pot. Obiščemo še nekaj hote-lov, nazadnje se ustavimo v hotelu “Passo-caballo” v samem vhodu v zaliv Cienfuegos.Hotel je betonska spaka iz šestdesetih let,ima pa to dobro lastnost, da je poceni. Imaše eno boljšo lastnost. Bazen je odprt celonoč, pijača in hrana sta poceni, pa tudiudobje ni, da bi ga kritiziral.

Večerjo po našem naročilu strežejo kartrije natakarji, eden pa stalno vodi račun zaposameznika. Po dolgem času uživamo vvroči vodi pod tušem.

25. novemberS čolnom prečkamo zaliv in gremo na

ogled trdnjave Jigla. Iz hotelske terase vidi-mo za trdnjavo betonsko kupolo, to je nedo-končana jedrska elektrarna, ki jo je gradila

Sovjetska zveza. Ko je šla vzhodna velesilav zgodovino, se je ustavila tudi gradnja, ta-ko kot mnogi projekti na Kubi, za katere Ku-banci nimajo denarja. Trdnjava je bila zgra-jena, predno je bilo zgrajeno mesto Cien-fuegos. Zaliv je bil v času jadrnic najvarnej-še pristanišče v Karibih, saj v laguno s pre-merom dvajset kilometrov vodi le ena potin to je kakih dvesto metrov širok in zeloglobok preliv. Prav zaradi tega so se semzatekali vsi znani svetovni pirati. Trdnjavaje izredno dobro ohranjena in lepo urejenakot muzej. Med drugim še vedno delujedvižni most. Ne bi bili JKŽ, če te naprave nebi preizkusili. Most smo dvignili v trenut-ku, ko sta prišla iz trdnjave dva oboroženavarnostnika, ki sta prenašala dnevni izkupi-ček. Ker nista vedela, kaj se dogaja, da otem, da bi kdaj slišala za JKŽ, ne govorim,sta verjetno mislila, da gre za rop. Zmede-no sta gledala okrog sebe in eden od njijuse je kar prijel za ročaj pištole. Ker smo seočitno kar prijazno smejali, sta se fanta hi-tro pomirila.

Trinidad - najlepše urejeno kubansko mesto

Kuba

Page 54: Bilten JKŽ, št. 21

53

Mesto Cienfuegos so zgradili Francozi, kiso jih pred dvesto leti pregnali iz Louisiane.Tudi samo staro središče mesta je boljevropsko kot druga mesta na Kubi. Še celomestna zastava zelo spominja na francosko“trikoloro”.

Ogledali smo si osrednji trg z gledališ-čem, mestno hišo nekaj značilnimi lokali inseveda katedralo. V kotu glavne ladje kate-drale so stale jaslice. Pomislili smo, da soprebivalci tega mesta zelo verni, saj so takozgodaj postavili ta biblični prizor, pa je enaod “mam”, ki so se vrtele okrog končno le“izdavila”, da so jaslice še od lani, le časa zapospravit ni bilo.

Tako se je nekako končalo potepanje poKubi. Čakala nas je samo še vožnja po avto-cesti do Havane, kamor smo prispeli poznopopoldan.

26. novemberŠe zadnjič gremo v mesto. Sedaj smo že

mojstri v potovanju in znamo izbrati načinpoti. Večinoma gremo s taksiji. Vožnja doHabane Vieje za štiri osebe stane največ do-lar na osebo.

Malo pokukam v novi del Havane tamkjer stoji znameniti hotel “Habana Libre”.Na 22. ulici, imenovani tudi “Rampa”, je

center vseh trgovin na črno od prostitucijedo mamil in tega je ponoči v izobilju. VsakKubanec si prizadeva zaslužiti pravi dolar.Možnost za tak zaslužek vidijo v turizmu inče je delovnih mest v turizmu premalo zavse, si pač poiščejo drugo pot. Prodajanjebrhkih teles vseh starosti in spolov ali pamamil smatrajo nekako tako kot prodajo su-venirjev. Seveda se oblast s tem ne strinja inzgodi se, da na eni strani ulice izvaja polici-ja racije, samo nekaj metrov stran pa potekatrgovina nemoteno dalje. Najbolj žalostnopri tem je, da se je pričel tako imenovaniseks-turizem seliti iz dežel smehljaja sem naKubo. Že tako obubožano ljudstvo bodo se-daj do konca zdelali še blagoslovi Zahodnecivilizacije. Nekje sem prebral, pa ne trdimda je res, da imajo Kubanci za okužene zvirusom HIV posebne rezervate. Če je to res,bo čez nekaj let cela Kuba en sam rezervat,ker debeloriti turisti za prgišče dolarjev lah-ko počno, kar hočejo. To prgišče pa je zaKubance pravo bogastvo.

Tu v novem delu mesta stoji zgradba, kije bila pred revolucijo ameriško veleposla-ništvo. Še danes je na pročelju velik grbZdruženih držav. Sedaj je tam švicarska am-basada, ki zastopa interese ZDA. Toda kotkaže tega nihče ne verjame. Niti Kubanci, ki

Trdnjava Jigla

Kuba

Page 55: Bilten JKŽ, št. 21

54

želijo bežati, niti oblast. Zato moramo mi-mo zgradbe na drugo stran ceste, kamor nasnapodi policist. Nasproti veleposlaništva paje velik pano, ki je obrnjen proti zgradbi, nakaterem je na eni strani karikatura “stričkaSama”, na drugi pa pod palmo stoji kariki-ran “revolucionar”, vmes pa piše: “Gospod-je imperialisti, mi se vas čisto nič ne boji-mo!”

Zvečer imamo poslovilni večer, za kate-rega “Papa Štrumf” pobira po nekaj dolar-jev. Zabava je pri Evaliu doma. Možakar sta-nuje v Habani Vieji, kjer ima veliko stanova-nje. Ko pridemo tja, nas že čaka naš stariznanec, kamion iz Pinar del Ría. Z njim sose pripeljali tudi ameriški jamarji, ki so prav-kar prispeli na Kubo. Eden od njih stoji sre-di ceste in gleda proti osvetljenemu Capito-lu in se sam sebi čudi, da je sploh tu. Kasne-je se izkaže, da je možak po rodu skoraj na-še gore list. Ded je iz Međimurja, babica paiz Murske Sobote in zelo dobro pozna poti-co, gibanico, palinko in druge prekmurskedobrote. Tudi pri nas je že bil in pravi, da boše prišel. Skupina je pripotovala čez polSrednje Amerike, da je lahko prišla na Ku-bo, čeprav letijo redna letala iz Miamija zaHavano, Holgin in Santiago de Cuba. Ampakne za Američane, za katere velja embargo,ki ga je že davnega leta 1962 uzakonilKennedy. “Kršiteljem” pa grozi še kazen 3.000dolarjev in tri mesece zapora, če se ob po-vratku v vzor demokracije zamerijo kake-mu državnemu uradniku, ki ugotovi kje sobili.

Na zabavi podpišemo nekakšno listino oprijateljstvu med JKŽ in kubanskimi jamar-ji, ki jo Polona ob Robijevi asistenci dodo-bra očisti kakršnih koli obveznosti.

Na višku zabave Maki spleza po umetel-no kovanih rešetkah pritličnega okna ne-kam tja v višino šestih metrov, kolikor so vHavani visoka pritličja starih zgradb, ko semu odlomi čisto na vrhu del rešetke in treš-či navzdol. Na srečo prileti na naš kamion,

kar zmanjša višino pa še ublaži padec tako,da se vse srečno izteče.

Zabava se zaključi s tem, da se v zgod-njih jutranjih urah iz Habane Vieje peljemov Santa Catalino na “našem” kiperju skupajz američani tuleč jamarske pesmi. Za konecpa družno izpraznimo še hladilnik piva vtrgovinici, ki je še odprta.

27. novemberSlovo od Kube. Popoldan se odpeljemo

na Havansko letališče “Jose Marti”, popije-mo zadnje skupno pivo, se poslovimo odKubancev in odletimo v noč proti Evropi.

28. novemberNa letališču Barajas v Madridu nas poš-

ljejo na drugi del letališča, to pomeni karnekaj kilometrov hodnikov, časa imamo pasamo dobre pol ure in še obmejno kontrolopred vstopom v Evropsko unijo. Na tistemdrugem delu letališča nas vkrcajo na avto-bus in odpeljejo nazaj, od koder smo prišliin nas vkrcajo na letalo za Dunaj. Prvič po-mislimo, da prtljaga ne bo srečno zvozilašpanske organizacije dela.

Dunaj. Niti ni več presenečenje, da prt-ljage ni za nami. Sledi birokratski postopekugotavljanja izgubljene prtljage in obljuba,da nam jo bodo poslali na Brnik čez dan alidva ali pa še malo kasneje. Drugo presene-čenje je, da nam fantje, ki so prišli po nas,takoj povedo, da Olimpija ruši vse pred se-boj v košarki in se nekaj podobnega dogajatudi z državno reprezentanco. To nas tolikopogreje, da nimamo niti časa občutiti to-plotnega in časovnega šoka.

29. november“Dan republike”. Z Miho greva na Brnik

po prtljago, ki je medtem prišla za nami ins tem se zares konča naša pot na Kubo.

Doma bomo, dokler ne bo ob kaki modrimisli naš Lucifer spet zataval med nas in naspognal na pot nekam na drugi konec sveta.

Kuba

Page 56: Bilten JKŽ, št. 21

55

Page 57: Bilten JKŽ, št. 21

56

I zbira Kube za jamarsko odpravo vsekakorne preseneča, saj je kar 60% kubanskega

ozemlja sestavljene-ga iz karbonatnihkamnin, v glavnemiz apnencev, na kate-rih so razviti razno-vrstni kraški pojavi.

Najpomembnejšidejavniki, ki v trop-skem pasu vplivajona povsem drugačnekraške procese odprocesov na klasič-nem krasu, so pred-vsem podnebje, de-beli pokrovi nekarbo-natnih usedlin vkraških kotanjah invegetacija.

Večina padavinpade v razmeromakratkem časovnemobdobju, kar prispe-va k močni eroziji. Naneporaščenih območ-jih prihaja do zelomočnega izhlapevanjapodtalnice, zasičene z raz-topinami, ki se kapilarno dvi-guje in povzroča nastanek kalcitnih in tudiželezovih prevlek na površju. Na površinah,ki jih prekriva gosta vegetacija, prevladujeklasično zakrasevanje (kemični vpliv pada-vinske vode). K procesu zakrasevanja pris-pevajo tudi rastline.

Zaradi navedenih procesov nastajajokraške oblike, tipične za tropski kras: kraš-

ke vzpetine v obliki kop, ki jih ločijo lijaka-ste depresije, tako da so kope ob vznožju

zraščene (t.i. kkkkkopa-opa-opa-opa-opa-sssssti krti krti krti krti krasasasasas) ter strme inbolj osamljene vzpe-tine, kjer je najnižjidel pobočja zelostrm (t.i. ssssstttttooooožčasžčasžčasžčasžčastititititikrkrkrkrkras ali kras ali kras ali kras ali kras ali kras mo-as mo-as mo-as mo-as mo-gogogogogottttt).

Tropski in tudiklasični kraški poja-vi so najbolj razviti vzahodnem, pretežnogoratem in gričevna-tem delu Kube vprovinci Pinar delRío. Znamenitost tepokrajne so številnekopaste vzpetine alimogote ter velikan-ski jamski spletiPPPPPalmaritalmaritalmaritalmaritalmaritooooo, GrGrGrGrGranananananCaCaCaCaCavvvvverererererna de Santna de Santna de Santna de Santna de Santooooo

TTTTTomasomasomasomasomas, Majaguas-Majaguas-Majaguas-Majaguas-Majaguas-CantCantCantCantCanterererereraaaaa in GrGrGrGrGran Ca-an Ca-an Ca-an Ca-an Ca-

vvvvverererererna de los Pna de los Pna de los Pna de los Pna de los Perererererdidos,didos,didos,didos,didos,dolgi po več 10 kilome-

trov, ki se zajedajo v vznožjamogot.

Jamarstvo na Kubi je zelo razvito, zatone preseneča dejstvo, da imajo registriranihveč kot 11.000 jam. Najbolj izrazite kraškeoblike so v provinci Pinar del Río (več kot4.000 registriranih jam), v provinci La Ha-bana (več kot 1.200 registriranih jam) terprovinci Matanzas (približno 2000 registri-ranih jam).

Kubansko-slovenska jamarskaodprava “Majagua 98”

DR. ROBERT ŠAJN IN POLONA ZUPANČIČ

Kuba

Page 58: Bilten JKŽ, št. 21

57

Kuba

Page 59: Bilten JKŽ, št. 21

58

Kubansko-slovenska jamar-ska odprava “Majagua 98”

Jamarska odprava na Kubo “Majagua 98”je potekala v času od 1. novembra do 14. no-vembra 1998. Odprave se je udeležilo 12 slo-venskih ter ravno toliko kubanskih jamarjeviz treh havanskih jamarskih klubov (Grupo Es-peleologico Martel de Cuba, Grupo Espeleo-logico Che Guevara, Don Fernando Ortiz).

V tem času smo raziskovali pretežno vjamskem sistemu Majaguas-CantMajaguas-CantMajaguas-CantMajaguas-CantMajaguas-Cantererererera a a a a (XX.XX.XX.XX.XX.AnivAnivAnivAnivAnivererererersario, La Hersario, La Hersario, La Hersario, La Hersario, La Herrrrrreria, Los Neria, Los Neria, Los Neria, Los Neria, Los Nombrombrombrombrombres,es,es,es,es,Las dos Anas Las dos Anas Las dos Anas Las dos Anas Las dos Anas in R R R R Rositositositositositaaaaa), odkrili smo novojamo, ki smo jo poimenovali Špelina jamaŠpelina jamaŠpelina jamaŠpelina jamaŠpelina jamater obiskali najdaljšo kubansko jamo Gr Gr Gr Gr GranananananCaCaCaCaCavvvvverererererna de Santna de Santna de Santna de Santna de Santo To To To To Tomasomasomasomasomas.

28. oktober 1998Tiskovna konferenca pred odhodom na

Kubo v lokalu Casa del Papa.

30. oktober - 31. oktober 1998Zbiranje članov odprave pred jamar-

skim klubom, prevoz do letališča na Duna-ju, poleta proti Madridu in Havani, nastani-tev v hiši kubanskega kolega ter spoznav-ni večer članov odprave s kubanskimi ja-marji.

1. november - 3. november 1998

Urejanje formalnosti glede jamarske od-prave, pogovori o ciljih odprave in priprave(ogled obstoječih jamskih načrtov, topograf-skih in geoloških kart ter aero-posnetkov šir-šega območja odprave). Ogled prostorovkubanske speleološke zveze (muzej znane-ga kubanskega jamarja A. Nuneza Jiméne-za) in drugih havanskih znamenitosti.

4. november 1998Prevoz z avtobusom do mesta Pinar del

Río in nastanitev na farmi Flora y Fauna, sajzaradi hudega naliva, ki ga je povzročil or-kan “Mitch”, ki je opustošil velik del SrednjeAmerike, nadaljevanje proti jami ni bilo mo-goče.

5. november 1998Prevoz s tovornjakom do zaselka San

Carlos. Do glavnega vhoda jamskega siste-ma Majaguas-CantMajaguas-CantMajaguas-CantMajaguas-CantMajaguas-Canterererereraaaaa je še približno 2 kmpeš. Bazni tabor smo postavili v vhodni dvo-rani. V prihodnjih dneh smo se odpravili vrazlične jame, ki so vse del tega sistema,hkrati pa smo si ogledali okoliško kraško po-krajino. Značilne mogote, ki se vzpenjajo iz-nad ravnic, so zgrajene iz jurskih apnencevin dolomitov, ki so najstarejše kamnine naKubi. Posebno zanimivo je tropsko rastlins-tvo, ki obkroža mogote.

6. november 1998Urejanje baznega tabora in ogled dela

jamskega sistema XX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. Anivererererersariosariosariosariosario (XX. ob-XX. ob-XX. ob-XX. ob-XX. ob-leleleleletnicatnicatnicatnicatnica). Jama je dolga približno 2 km invodi iz ene na drugo stran masiva Sierra deSan Carlos. Je zelo vodnata in ima več nivo-jev. Večino časa smo se premikali po drugietaži, saj je prva popolnoma zalita z vodo inzato neprehodna. Tudi druga etaža je precejvodnata, v bistvu smo bili ves čas do kolenali do pasu globoko v vodi. Čez manjša jeze-ra je bilo treba večkrat preplavati, kar pa je

Kuba

~

Page 60: Bilten JKŽ, št. 21

59

Kuba

Page 61: Bilten JKŽ, št. 21

60

pri 200 C, kolikor jih imata tako voda kotzrak v jami, zelo prijetna osvežitev. Vračalismo se po isti poti, en del pa smo prehodilipo tretjem nivoju, ki je zelo zasigan in iz-jemno lep.

7. november 1998Ogled najvišjih etaž jamskih sistemov

imenovanih La HerLa HerLa HerLa HerLa Herrrrrreriaeriaeriaeriaeria (Jama podkvJama podkvJama podkvJama podkvJama podkveeeee) inLos NLos NLos NLos NLos Nombrombrombrombrombreseseseses (JamaJamaJamaJamaJamaimenimenimenimenimen). Prva jama je odbaznega tabora oddaljenapribližno 3 km. Pred jamonas pričakajo roji os, ki ni-so prav nič vesele obisko-valcev. Sama jama je dol-ga približno 500 metrov inje izredno lepo zasigana.Vode v jami je malo. Zani-mivo je, da so leta 1962med t.i. raketno krizo v ja-mi izkopali umetne rove.Naslednja jama, La HerLa HerLa HerLa HerLa Herrrrrre-e-e-e-e-ria,ria,ria,ria,ria, je oddaljena še 2 do 3km. Obiskali smo le vhod-nih 200 m jame ter se sko-zi enega od manjših izho-dov povzpeli na vrh mogo-te. V jami je zelo veliko ne-topirjev.

8. november 1998Ogled dela jamskega si-

stema CueCueCueCueCueva de las dosva de las dosva de las dosva de las dosva de las dosAnasAnasAnasAnasAnas (Jama dvJama dvJama dvJama dvJama dveh Aneh Aneh Aneh Aneh An). Vtem delu jame smo poskušali odkriti pove-zavo s t.i. Kubansko-poljskim jezerom, kije v delu XX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. Anivererererersariosariosariosariosario. Tudi ta del jam-skega sistema je zelo zasigan. Spodnji delje popolnoma zalit z vodo, v zgornjem ni-voju jame pa smo tudi plavali čez manjšajezera. Kljub naporom, da bi našli poveza-vo, nam to žal ni uspelo, izmerili pa smo 75m novih rovov. Zvečer so nas domačini po-vabili na vaško veselico v naselju, imeno-

vanem Comuna, kakšne 3 km stran od na-šega tabora.

9. november 1998Pregled na novo odprtih rovov v sistemu

Majaguas-Cantera. Izjemno zapletene in spre-menljive hidrogeološke razmere povzročajo,da usedline, ki jih prenaša voda, občasno za-prejo ali odprejo posamične jamske prosto-

re. V delu XX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. Anivererererersariosariosariosariosario smo tako odkrilidva na novo odprta rova v skupni dolžiniokrog 1000 m. Naslednje dni smo nove deleraziskali in izmerili.

10. november 1998Raziskave in meritve v delih jamskega si-

stema XX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. Anivererererersariosariosariosariosario, CueCueCueCueCueva de las dosva de las dosva de las dosva de las dosva de las dosAnasAnasAnasAnasAnas, merjenje jame RRRRRositositositositositaaaaa in odkritje pikpikpikpikpik-----tttttogrogrogrogrogramaamaamaamaama (indijanske obredne risbe). Razde-

Kuba

Page 62: Bilten JKŽ, št. 21

61

lili smo se v tri skupine, ena je opravljalameritve v novo odkritih rovih v delu jameXX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. Anivererererersario.sario.sario.sario.sario. Novi rov so kubanski ko-legi imenovali SloSloSloSloSlovvvvvensensensensenskkkkka dva dva dva dva dvorororororanaanaanaanaana. Izmer-jenih je bilo približno 400 m novih rovov.Nadaljnje kartiranje je prekinilo odkritje pppppikikikikik-----tttttogrogrogrogrogramaamaamaamaama (indijanske obredne risbe). Odkrit-je je sprožilo veliko razburjenje, saj je to prvaindijanska risba v tem delu Kube. Drugaskupina je nadaljevala začete raziskave v de-lu CueCueCueCueCueva de las dos Anasva de las dos Anasva de las dos Anasva de las dos Anasva de las dos Anas. Zaradi visokeganivoja vode nismo odkrili nadaljevanja jamin povezave z delom XX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. Anivererererersariosariosariosariosario. Tret-ja skupina je raziskala jamo, ki je bila odkri-ta lansko leto (RRRRRositositositositositaaaaa) in še ni kartirana.Našli smo nov vhod in jamo izmerili. Jamaje kratka (100 m), vendar v nasprotju zostalimi jamami na tem področju zelo ozka.

11. ovember 1998Strokovni pregled in preslikava piktogra-

ma in terenski ogledi v bližnji okolici. Prvaskupina je iskala vhod v XX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. Anivererererersariosariosariosariosario vvišje ležeči etaži. Prebijali smo se skozi stropskim gozdom poraščeno pobočje, vho-da pa kljub naporom nismo odkrili. Druga

skupina, ki je vključevala kubanske izve-dence za jamsko slikarijo, je strokovno pre-verjala avtentičnost piktpiktpiktpiktpiktogrogrogrogrogramaamaamaamaama. Potrebnebodo dodatne raziskave. Del skupine je na-daljeval z meritvami SloSloSloSloSlovvvvvensensensensenskkkkke dve dve dve dve dvorororororaneaneaneaneane.

12. november 1998Raziskave perspektivnih območij na dru-

gi strani masiva Sierra de San Carlos. Razi-skovali smo na zelo poraščenem in težkoprehodnem delu estavele v vznožju masivaSierra de San Carlos. Ker nismo vedeli na-tančne lege, smo izgubili precej energije spregledovanjem vsake odprtine. Pri ogleduterena smo odkrili tri nove jame, ki smo jihraziskali v dolžini okrog 500 m. Podobnokot jama Rosita so tudi odkrite jame zeloozke, vendar potekajo v več nivojih. Spodnjiso zaliti z vodo in le delno dostopni. Eno odjam smo kartirirali v dolžini 176 m in jo poi-menovali po tragično preminuli predsedni-ci JKŽ Špeli Klemen, Špelina jama.Špelina jama.Špelina jama.Špelina jama.Špelina jama.

13. november 1998Ogled jamskega sistema GrGrGrGrGran Caan Caan Caan Caan Cavvvvvererererernanananana

de Santde Santde Santde Santde Santo To To To To Tomasomasomasomasomas. Zadnji dan bivanja na te-

Kuba

Page 63: Bilten JKŽ, št. 21

62

renu smo se odpravili v 40 kmoddaljeno jamo GrGrGrGrGran Caan Caan Caan Caan Cavvvvvererererer-----na de Santna de Santna de Santna de Santna de Santo To To To To Tomasomasomasomasomas, ki je biladolgo časa najdaljša kubanskajama (44.615 m) z velikim šte-vilom vhodov, različnih tipovjamskih prostorov in rovov vsedmih nivojih. Jama je hori-zontalna in razen v nekaterihdelih tehnično nezahtevna. Vjamskem sistemu so trije osnov-ni rečni tokovi, med katerimivladajo zapleteni hidrološkiodnosi. Zaradi svoje lepote inzanimivosti je najbolj znana ku-banska jama. Spotoma smo sepeljali mimo Vinalesa, ter si vbližini ogledali turistično jamo,kjer je prikazano tudi skivališ-če nekdanjih pobeglih sužnjev.

14. november -15. november 1998

Pospravljanje tabora, prevozs tovornjakom do farme Floray Fauna, prevoz z avtobusomdo Havane. V Havani se zopetnastanimo pri starih prijate-ljih. S prihodom v Havano seje končal jamarski del odprave.

16. november - 26. november 1998Turistični obisk Kube. Del udeležencev je

obiskal Santiago de Cuba z okolico, drugidel pa planoto Altiplana de Nipe vzhodnood Holguína.

26. november - 27. november 1998Pakiranje opreme, poslovilna zabava s

kubanskimi kolegi, poleta proti Madridu inDunaju ter vožnja proti Ljubljani.

SklepiMajaguas-CantMajaguas-CantMajaguas-CantMajaguas-CantMajaguas-Canterererereraaaaa predstavlja velikan-

ski jamski sistem (33.500 m), v katerega po-

nika večje število vodnih to-kov. Jama ima zapleten inspremenljiv hidrogeološki ka-rakter tako, da usedline, ki jihprenaša voda, občasno zapreposamične jamske prostore.Jamski sistem sestavlja večpodsistemov v petih nivojih,za katere na osnovi hidrogeo-loških razmer menijo, da somedsebojno povezani, niso paše odkrili vseh jamskih pove-zav. Jamski sistem še zmerajni v celoti raziskan in je zani-miv za nova odkritja.

V delu jamskega sistemaXX. anivXX. anivXX. anivXX. anivXX. anivererererersariosariosariosariosario smo odkrilinovo dvorano, ki so jo Kuban-ci poimenovali SloSloSloSloSlovvvvvensensensensenskkkkkaaaaadvdvdvdvdvorororororanaanaanaanaana. Izmerjenih je 400 mnovih rovov. V tej jami smonašli piktpiktpiktpiktpiktogrogrogrogrogramamamamam (indijanskaobredna risba), katerega vero-dostojnost kubanski arheologiše preverjajo.

V delu jamskega sistemaLas dos AnasLas dos AnasLas dos AnasLas dos AnasLas dos Anas smo iskali pove-zavo z delom XX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. AnivXX. Anivererererersa-sa-sa-sa-sa-rioriorioriorio. Preplavali smo neraziska-

no jezero in za njim odkrili ter izmerili 75 mnovih rovov. Vrnili smo se še dvakrat, todateh dveh podsistemov nam ni uspelo pove-zati.

V bližini omenjenih jam smo raziskovaliv jami RRRRRositositositositositaaaaa. Ta jama je bila odkrita lani inše ni bila izmerjena. Letos smo našli še novvhod in jamo dokumentirali. Jama je dolga100 m. Odkrili smo tudi popolnoma novojamo, ki je bila odkrita naključno. Gre zaozke in visoke meandre, nekaj metrov nadvznožjem mogote. Jamo smo raziskali in do-kumentirali. Dolga je 176 m in ima tri vhode.Poimenovali smo jo Špelina jamaŠpelina jamaŠpelina jamaŠpelina jamaŠpelina jama po ŠpeliKlemen, ki se je tragično ponesrečila pri ra-ziskovanju slovenskega podzemlja.

Udeleženciodpravedr. Robert ŠajnDaniele BertocchiIgor PerparIztok Trček - JolbeMarko Šuštar - MakiMiha CelarcMartina GabrijelPolona ZupančičRajko MužičSimona GlavanUrška PodvršičViktor Robič - Brko

LeonardoFlores ValdesAlejandro LazoAna N. Abraham AlonsoAntonio CastineyraCarlos A. SierraErnesto Flores ValdesEvelio BaladoJose L. CastanedaLorenzo

Pavel Mandina SantosPedro J. Ruiz HernandezPedro L. Hernandez PerezRasco Fernandez Ortega

Kuba

Page 64: Bilten JKŽ, št. 21

63

Jamarsko odpravo “Majagua 98” so omogočili:

Farma Stična d.d.,Stična

Fersped d.d.,Ljubljana

Geološki zavodSlovenije,

Ljubljana

Izmera d.o.o.,Krško

KomunalaTrebnje, Trebnje

Mercator hotelIlirija, Ljubljana

Oblak Bojanfotokopiranje,

Ljubljana

Plastika Repovžd.o.o., Trzin

Port d.o.o.,Ljubljana

RGS d.d., Ljubljana

Slovenskeželeznice, Ljubljana

Študentski servis,Domžale

Unigal NTZ d.o.o.,Preddvor

Unimetal d.o.o.,Ljubljana

Casa del Papa,Ljubljana

Maximarket d.d., Ljubljana

Page 65: Bilten JKŽ, št. 21

64

Z naslovom sem hotel pritegniti pozor-nost bralca, ki išče varianto za jamar-

sko potepanje v katero od bližnjih držav.Naš izlet, če lahko tako rečem našemu se-demdnevnemu potepanju po Madžarskem,je bil za našo manjšo skupino cenovno zelougoden. Misel na to, da bi si ogledali inspoznali nekoristen svet Madžarske, smodobili že leto poprej, ko smo se ravno takoza 1. maja vračali s Slovaške. Na povratkusmo se ustavili v Miskolcu in obiskali jamos termalno vodo. To ni bilo nič drugega kotpodzemni bazen z veliko množico ljudi. Za-to smo se odločili, da naslednje leto posku-simo popraviti ta vtis.

Rečeno, storjeno. Najprej smo navezali

Jó napot! NACE LABERNIK

stike z jamarji iz Miskolca. To danes ni večproblem, saj se da preko interneta navezatistike z večino klubov po svetu. Ugotovilismo, da ima nek madžarski jamar svoj kampv Lillafüredu. Tja zahajajo jamarji, , , , , saj je vprekrasni dolini in višje na planini kar nekajjam. Ker nas je bilo sedem, smo se odločili,da bomo najeli kombi, kar se je izkazalo zanajboljšo varianto. Kajti, pozor, na Madžar-skem mora biti vsak voznik 100% trezen.Za nas je bilo to težko, saj ima lahko voznikpo našem zakonu do 0,5‰ alkohola. Kdorje naslednji dan vozil, tisti večer ni smel pi-ti. Za »odvisnike« je bil to kar velik šok. Mer-cedesov kombi smo najeli od kamniškegaštudentskega servisa, za kar se moramo

Jamarski kamp v Lillafüredu

Madžarska

Page 66: Bilten JKŽ, št. 21

65

zahvaliti Simoni, ki je bila tedaj še tečajnicav jamarski šoli. Sam pa sem priskrbel nekajmadžarskih besed s prevodi.

Za pot do Lillafüreda, mimo Blatnega je-zera in Budimpešte, smo porabili cel dan.Pozno ponoči smo prišli do kampa, se sez-nanili z lastnikom in se pogovorili o našihnačrtih in željah. Da bi potešili najhujšo že-jo, smo si sposodili nekaj steklenic piva inse kasneje utrujeni zleknili v spalne vreče.Natalija in Gorazd sta postavila šotor, Simo-na, Igor in Klemen so si postlali v jedilnici,midva z Zvonko pa sva “zaležala” kar v kom-biju. Naslednje jutro smo se, po obveznem zaj-trku s kavico, seznanili z našimi vodiči, čla-ni kluba Marcel Laubens iz Miskolca.

Kmalu smo naredili plan in se odpravilina planoto Letras – če se ne motim – ki jedel narodnega parka. Tu smo obiskali jamoLetrasi – Vizes. Jama ima dva vhoda, takoda smo vstopili skozi prvi vhod v vrtači, iz-

stopili pa nekaj metrov stran. Bilo je nekajzoprnih ožin, kar je najbolj občutil Gorazd,ki je imel poškodovano koleno. V tej okoliciso vse jame dobro zaklenjene in to na pose-ben način, tako da včasih povzroča kar ve-like preglavice. Jama ni imela posebnih kap-niških tvorb, smo pa spoznali, da tukajšnjijamarji opremljajo jame s fiksnimi, kovin-skimi lestvami. To se je izkazalo za zelo do-ber način opremljanja, če gre v jamo več ja-marjev. Naslednji dan smo spet odšli naomenjeno planoto in se spustili v 130m glo-boko jamo, imenovano Szepesi. Spust bi zobičajno jamarsko tehniko trajal znatno d-lje. Tukaj se je njihov sistem za zapiranjejam slabo izkazal. Žuža, ki je v to jamo šlaprvič, se je dodobra namučila, da je odprlazelo težka vrata. Na povratku pa sem boljpo sreči kot znanju ujel precej težko ključav-nico (žabico), da ni odletela v globino.

Da bi se naužili jamskega zraka pod »nižji-

Pred jamo Svetega Štefana

Madžarska

Page 67: Bilten JKŽ, št. 21

66

mi obrati srca«, smo si privoščili ogled dvehturističnih jam v neposredni bližini kampa.Najprej smo si ogledali jamo Szent István(Sveti Štefan), v kateri je urejena dvorana zugodnimi mikroklimatskimi pogoji za spe-leoterapijo. Jamo je baje našel pes, ki je pa-del v luknjo in tako priklical lastnike. Ko sopretolkli rov do dvorane, je iztekla velikakoličina vode, ki je segala do polovice le-te.Jama ima veliko kapniških tvorb in akustič-no dvorano, v kateri prirejajo koncerte. Daje dvorana res akustična, nam je dokazalKlemen s svojim petjem. Potem smo si ogle-dali še jamo Anna, ki je v drugačni kamni-ni, bolje rečeno usedlini, in je zelo razveja-na. V nekem predelu jame so bili vzporednotrije prehodi. Ko smo prišli skoznje, nas jeŽuža, naša vodička, vprašala, skozi katere-ga smo šli. Kdor je hotel skozi levi ali desniprehod, se je moral spovedati v kapelici, kije bila malo naprej. To pa zato, ker gredočez ta dva prehoda tisti, ki so hudičevi.

Ogledali smo si še slap, ki se nahaja ma-lo nižje od te jame ter lepo starinsko želez-niško postajo – kot se JKŽ-ju pritiče. Medogledi teh dveh jam smo spoznali tudi Mak-sija, s katerim smo se bolj težko sporazume-vali, saj je znal le poljsko. A ko smo se used-li za mizo, nekajkrat nazdravili, smo ugoto-vili, da obstaja tudi »speleoesperanto«. Vse

ovire okrog sporazumevanja so bile odstra-njene. Midva z Zvonko sva si privoščila kra-tek intermezzo in odšla v hotel Palace, ki jenad jamo Anna. Tu sva si v prekrasni dvora-ni s separeji in čudovitimi vitraži privoščilazelo okusno večerjo. Ko sva prišla nazaj, nasje Maksi povabil v »svoj muzej« nemškeganaravoslovca, ki je deloval v tej dolini, odkoder je tudi slika.

Spustili smo se tudi v eno najglobljihmadžarskih jam, imenovano István – Lapai,ki je globoka 240m. Jama je lepo opremlje-na z lestvami in prečudovito prečko s tremijeklenicami, po kateri smo z užitkom hodili.Do jame smo tokrat iz kampa odšli kar peš,kar nas je dodobra ogrelo. Ker je bilo v jamisušno, smo lahko prišli do zadnjega sifonain do globine 240m. Ta zadnji sifon je poše-ven, okrogel rov z drobnim peskom po tlehin komaj zaznavnim prehodom v vodo, ta-ko da se je prvi nehote malo namočil. Zve-čer smo kljub utrujenosti s člani njihovegakluba praznovali Zvonkin rojstni dan.

V muzeju

Po akciji v jami Anna

Madžarska

Page 68: Bilten JKŽ, št. 21

67

Poleg jam pa smo si ogledali tudi nekajgradov, predvsem pa mesti Miskolc in Eger,ki ponujata veliko zgodovinskih in kultur-nih znamenitosti. Med drugim smo se povz-peli na minaret v mestu Eger, ki stoji še odčasov, ko so Turki zasedali mesto. Naredilismo tudi zanimiv izlet v Tokai, kjer smo siogledali vinsko klet, imenovano Rakoczi.Poskušali pa smo tudi vina v privatni vinskikleti in sicer od najslajših, ki skoraj spomi-njajo na sirup, pa do manj sladkih, ki pa soše vedno precej sladka. Trta raste na zemljina vulkanskih kamninah, kar daje vinu po-seben pečat. Bili smo tudi na Slovaškem,kjer smo pri našem starem znancu Gustavunabavili nekaj jamarske opreme.

Čas prvomajskih počitnic se je nezadrž-no bližal koncu, zato smo se morali od na-ših gostiteljev posloviti. Na poti domov smo

se zadnjo noč utaborili v neposredni bližiniBlatnega jezera in sicer v kraju Aszofo v kam-pu Diana. Pred tem smo se morali obveznoustaviti in ogledati Hungaroring (pista zaformulo 1), da si je Klemen lahko ogledal to»sveto zemljo«. Za konec smo si ogledali šeturistično jamo Topolca v istoimenskem me-stu. V jami je topla voda, po kateri te po krož-ni poti popeljejo s čolni. Med potjo v Ljub-ljano smo se oglasili še pri Badiju doma, kise nas je sila razveselil. Povratek v Slovenijosmo morali takoj proslaviti. Najprej smo biliv bifeju na eni strani ulice, da pa ne bi prišlodo zamere, smo morali obiskati še gostilnona drugi strani. Tako je pač v Prekmurju.

Za konec lahko rečem, da je bilo potepa-nje zanimivo in se hkrati zahvaljujem vsem,ki so se trudili, da je tako tudi izpadlo – Igor,Simona, Klemen, Gorazd, Natalija in Zvonka.

Madžarska

Page 69: Bilten JKŽ, št. 21

68

V preteklem obdobju smo na področjutrebanjske občine čistili dve jami: Mi-

šnico (kat.št. 185) in Babjo jamo (kat.št.575).

MišnicaJe požiralnik visokih voda Dobrniškega

polja, ki se po umetno izkopani strugi steka-jo v obzidano brezno. Od tod naj bi vodaodtekala proti Globodolskem polju in se po-novno pojavila v izviru Temenice vLuknji. Struga presihajo-čega potoka Žiberščiceje bila izkopana preddrugo svetovno vojno. Vnjej teče voda bolj red-ko. Zadnje čase tosploh ni več vsakole-ten pojav. Starejšiljudje vedo povedati,da se je to včasih do-gajalo vsako pom-lad in jesen. Pove-dali so tudi, da jegradnjo financiralatakratna dobrniška ob-čina in da so vsa dela razen vo-denja in nadzorstva izvajalidomačini, za kar so bili tu-di plačani.

Jama je po podatkih ka-tastra JZS dolga 113 in globoka 51 m. Nadnu je sifon s tekočo vodo. Slednji podatekje pritegnil mojo pozornost in odločil semse, da si ogledam dostop do sifona. Ogledjame se je končal že na dnu vhodnega brez-na, na kupu smeti. Ugotovil sem, da je pre-hod v spodnji, bolj položni del popolnoma

zatrpan in zato neprehoden. Ob plezanjuna površje sem že razmišljal, kako očistitijamo.

Stekli so pogovori. Preskrbel sem nekajdenarja, se dogovoril za odvoz zbranih od-padkov... Hladnega novemberskega jutrasmo se pred jamo zbrali naslednji entuzi-asti: Daniela, Špela, Zvonka, Nace, David,Badi, Brko, Miha C. in jaz. Opremili smobrezno, postavili škripčevje, Brko pa je po-

skrbel za ogenj in kuhano vino. Odpadke zglobine 17 m smo vlačili v 200-litrskem pla-stičnem sodu, kosovne odpadke pa kos zakosom. Pri delu nas je obiskalo tudi nekajdomačinov, ki so ostro obsojali tiste, kionesnažujejo brezno (dvomim, da so samiizjema). Nekateri so nam prinesli celo pija-

Čiščenje dvehdolenjskih jam

IGOR PERPAR

Čiščenje jam

Page 70: Bilten JKŽ, št. 21

69

čo, nobeden pa si ni želel brezna ogledatiod znotraj.

V breznu se je našlo marsikaj. Tudi mr-hovine ni manjkalo. Našli smo celo psa, kisem ga nekega zimskega popoldneva videlustreljenega ob robu brezna. Takrat semsklenil, da moram prizor fotografirati. Vrnilsem se naslednji dan. Z gozdne poti do robabrezna in nazaj so vodile človeške stopinje.Nekdo je moj fotomodel vrgel v brezno.

Dan se je nagnil proti večeru, kontejnerje bil poln, toda v breznu je ostalo še velikoodpadkov in preboj žal ni uspel. Vedel sem,da so bili v jami konec 80-ih let Novomeščani,zato me je velika količina odpadkov, ki se jenabrala od tedaj, neprijetno presenetila.Bolj prijetno pa me je presenetil Badi s “pri-srčnico”. To sva ob modrovanju med odpad-ki, v breznu izpraznila v doglednem času.

Akcijo smo zaključili na krajevno običa-jen način, v vaški gostilni ob dobri hrani inpijači.

Babja jamaMinistrstvo za okolje in prostor (MOP) je

v sodelovanju s Heliosom, d.d., ki je ustano-vil Sklad za ohranjanje slovenskih voda, pri-pravil javni razpis za sanacijo kraških voda.Z denarjem iz Sklada so sofinancirali čišče-nje petih kraških jam. Naš klub se je na raz-pis prijavil s projektom Sanacija Babje jamein bil izbran.

Verjetno se sprašujete, zakaj se nismo od-ločili za nadaljevanje čiščenja Mišnice. Od-govor je preprost: nismo si upali, saj količi-ne odpadkov v breznu ni mogoče oceniti(nek domačin mi je povedal, da je nek vaš-čan obnavljal hišo in odslužen gradbeni ma-terial s traktorjem odvažal in stresal v brez-no), razpisni pogoji pa so bili taki, da je bilojamo potrebno popolnoma očistiti.

Jama je globoka 13 in dolga 44 m. Vhodje le nekaj metrov oddaljen od gozdne ce-ste, zato je bila idealno odlagališče odpad-kov. Odkar je iz bližnje vasi organiziran od- Preprosto, a učinkovito dvigalo. Foto: Peter Gedei

Čiščenje jam

Page 71: Bilten JKŽ, št. 21

70

voz komunalnih odpadkov, je jami prizane-šeno. Torej nismo opravljali Sizifovega dela.Na delovni akciji se nas je zbralo presenet-ljivo veliko (nad 20). Tehnika čiščenja je bi-la podobna kot v Mišnici. Zbrali smo 7 m3

odpadkov in rezultat tega je, da je jama po-polnoma čista.

Akcija je bila dobro medijsko podprta.Govorili smo na treh radijskih programih, ssliko in besedo pa je naše delo spremljalaPOP TV. Pri delu so nas obiskali predstavni-ki MOP-a, Heliosa in Vodne skupnosti Novomesto. Gospa iz Heliosa je porabila kar ne-kaj časa z iskanjem, saj nas je več kot dveuri iskala v Trebnjem in daljni okolici. Ponas je spraševala celo na policijski postaji.Tam za Babjo jamo ne vedo, znana pa jim jevas Volčje jame, zato so jo poslali tja. Priz-nam, da ni bila videti ravno dobre volje, konas je končno odkrila. Medtem dobre volje

V jami smo napolnili sod, katerega vsebina ... ... je romala v napolnjen kontejner. Foto: Peter Gedei

pri nas res ni manjkalo.Popoldne smo si ogledali še jamo Kopriv-

nico ter vhode v bližnja brezna, nato pa seodpeljali v lovsko kočo in si privoščili hrane,pijače in zabave do zgodnjih jutranjih ur.

Za mnoge je naslednji dan sonce vzšlobolj pozno in bilo nenavadno močno, takoda smo kar težko primižikali do večera.

S tem, da smo jamarji očistili pet sloven-skih jam, nismo naredili čudeža, temveč opo-zorili slovensko javnost na ta problem in sepojavili v medijih, kar se ne dogaja vsakdan. Zahvaljujem se Marku Simiću, ki je de-nar iz Sklada usmeril v jamarska društva.

Akciji so podprli:Občina Trebnje, Komunala Trebnje, LD

Dobrnič, Gostilna Škerjanec, Remont d.o.o.,Gostilna Rogelj in Prevozi Kastigar.

Čiščenje jam

Page 72: Bilten JKŽ, št. 21

71

V jamah pogosto naletimo na tekočovodo, katere pretok bi želeli oceniti.

Žal pri sebi nimamo nikakršnih pripomoč-kov, s katerimi bi to storili. Tudi pogoji, kivladajo v jamah, pogosto onemogočajo ka-kršno koli natančno delo. Zaradi tega si po-magamo z improvizacijo.

Hidrologi pri merjenju pretokov uporab-ljajo številne metode. Med najpreprostejšesodi merjenje s plovci. Za natančnost, ki jolahko dosežemo v jamah, je primeren kakr-šen koli manjši plavajoči predmet. To so lah-ko plutovinasti zamaški ali pa prvi plavajočipredmet, ki nam je pri roki (košček veje,konzerva - teh je v naših jamah tako ali takoiz dneva v dan več).

Ob vodotoku izberemo mesto, s katere-ga bomo spustili v vodo plovec. Nizvodnoob potoku izberemo mersko mesto, na ka-terem bomo merili čas, ki ga plovec potre-buje za to, da premaga izbrano razdaljo. Le-ta naj bo čim daljša, vendar izbrana tako,da plovec ne bo zastajal v tolmunih ali zamorebitnimi ovirami. Meritev večkrat pono-vimo in izračunamo povprečni izmerjeničas. Če je vodotok, kateremu ocenjujemopretok, širši, vržemo plovec v vodo na raz-ličnih razdaljah od brega in prav tako izra-čunamo povprečno hitrost.

Hitrost, ki smo jo izmerili s plovci, je hi-trost na površini vodnega toka. Iz teorije inprakse je poznano, da se hitrost vode v vo-dotoku po vertikali spreminja. Zaradi tegamoramo povprečno izračunano hitrost vo-de množiti z empiričnim koeficientom, kiznaša 0,65. Sedaj moramo le še izračunatipretok po enačbi Q = v

srA, kjer je v

sr pov-

prečna hitrost v profilu v m/s in A ocenjena

površina profila vodotoka v m2. Najbolje, dasi presek skiciramo v notes. Kasneje izriše-mo obliko in izračunamo površino.

Pri meritvah manjših pretokov, ki ne pre-segajo 1 l/s (npr. curki vode izpod stropajam) uporabimo sila preprosto, a zelo na-tančno metodo. V škaf ali posodo, katerevolumen poznamo, ujamemo curek, ki gaželimo izmeriti. Izmerimo čas t, ki ga potre-buje voda, da zapolni posodo s prostorninoV

posode. Račun je zelo preprost Q = V

posode/t.

Pogosto vodotok, kateremu želimo oce-niti pretok, ni dostopen. Sam v takšnih pri-merih uporabim oceno, ki pa terja nekaj iz-kušenj. Skušam si predstavljati, koliko časabi voda v koritu potrebovala, da bi zapolni-la vedro ali pa koliko veder bi bilo potreb-nih, da bi vanje zajeli potok. Ta pristoplahko uporabimo le pri manjših pretokih inpredstavlja zelo grobo oceno.

Če naše meritve podajamo v kakšnem odporočil (npr. zapisnikih), moramo navesti,pod kakšnimi pogoji in s katero metodo sobile te meritve opravljene. Z nekaj beseda-mi moramo opisati tudi vodotok. Podamonjegovo širino in globino ter nagib struge.Opišemo strugo, omenimo, ali so prisotnebrzice, tolmuni in ali je voda počasi tekoča.Pri jezerih na načrtu podamo višino gladi-ne. Takšni podatki bodo za izkušenega hi-drologa zelo dobrodošli.

Zgoraj opisani postopki so le grobi pri-bližki, zato moramo biti pri njihovem nava-janju zelo previdni in kritični. Če nam bouspelo vsaj približno oceniti pretok, ali vsajnjegov red velikosti (do 10 l/s, do 50 l/s),bo to že lep uspeh.

Kako ocenimo pretokevode v jami

MIHA BRENČIČ

Merjenje pretokov

Page 73: Bilten JKŽ, št. 21

72

N amen naše ekspedicije, katere so seudeležili člani JKŽ in ekipa televizije

Slovenija, je bil posneti jamo Govic v Bohi-nju: od znotraj. Ker je prejšnji teden izdatnodeževalo (ponekod po Sloveniji so imelimenda celo stoletne vode, Maribor pa je bilvsled tega na veliko veseljev Štajercev odre-zan od Ljubljane), smo bili rahlo zaskrblje-ni, saj znajo iz jame teči znatne količine vo-de (nekaj m3/s). Poleg tega je bila povsodtanka snežna odeja.

V bazo, ki je bila tokrat v Ukancu 13 (re-zidenca familije Lajovic) so nekateri prišlipravočasno, drugi z rahlo zamudo, ekipa izLjubljane pa z enourno (sicer pričakovano)zakasnitvijo. Kdaj pa se je še na televizijikakšna stvar začela pravočasno? Bohinjske

megle so se počasi dvigovale in obetal se jeprekrasen dan. Omeniti je treba še manjšopodrobnost - med vožnjo proti Ukancu jenamreč ljubljanska ekipa naletela na IgorjaVrhovca, ki se je ravno odpravljal v vodo priSv. Duhu na enega svojih običajnih rednihpotopov. Nič ni pomagalo - tudi on se je mo-ral pridružiti ekipi.

Kombi smo parkirali pred Trampuževohišo ob Bohinjskem jezeru (turisti in redkidomačini so bili tako prikrajšani za jamar-sko parado skozi Ukanc - škoda), sonce jesijalo, sneg se je topil, pogled na kup opre-me pa nam je jemal sapo. Prav tedaj se je navelevažni ogled pripeljala lastnica sosednje-ga vikenda in izbruhnil bi lahko hud spor -končno smo parkirali tudi na njeni zemlji.

Snemalna odprava v Govic ALEŠ LAJOVIC

Tibor pred mukotrpnim vzponom proti Govicu. Foto: Peter Gedei

Govic

Page 74: Bilten JKŽ, št. 21

73

Ker pa se že desetletja poznava, je zadevaminila povsem brez zapletov. Vsak je na hi-tro pobasal, kar in kolikor se mu je zdeloprimerno in jo mahnil proti jami. Televizijciso kmalu spoznali, da za vse njihove idejena njihovih hrbtih ne bo prostora in tako jemarsikateri del tudi jamarske opreme (reci-mo Riobi) ostal v Ukancu. Ker je le nekajdni pred našim obiskom izdatno deževalo,je voda odplavila sneg in po strugi hudour-nika smo se prav prijetno sprehodili dovznožja stene - z izjemo glavnega organiza-torja Tiborja, ki je tovoril Igorjeve polne je-klenke - reci in piši 50 kg v enem kosu. Kdobi si mislil, da imamo v našem “ferajnu” ta-ke silake! Potapljaška oprema je bila namrečpotrebna, ker so si možje iz televizije zaže-leli posneti potapljača v avtentičnem oko-lju; kaj vse to potegne za sabo, si pa nisomogli predstavljati. No, in tako smo se ne-kaj pred poldnem znašli pred vhodno ste-no. Poldne pa je čas, ko se “ajzenponarji”navadno spravijo v jamo.

Nadaljnji dve uri smo opazovali nade-budne mlajše člane našega kluba, ki so semotovilili po steni in nekaj počeli, občasnokleli in skušali priplezati do vhoda in tja na-peljati vrv. Po dveh urah so bili še polni idej,nam spodaj pa je zmanjkalo potrpljenja,kljub martinčkanju na prijetnem, vedno boljpopoldanskem soncu. Začelo je zmanjkova-ti časa. V temi se spuščati po strugi Govicapreko skalnih blokov in balvanov, po mož-nosti še brez luči (tako kot jaz) ni ravno ša-la. Premišljeval sem o tem, kako sva s se-strično v mladih letih večkrat bosa prelezlato steno. In sem si bil vedno bolj všeč.

Končno je bila vrv napeta, televizijce smonekako spravili v jamo (lučkar Robi se je priplezanju zelo izkazal) in snemanje se je za-čelo. Med tem smo ugotovili, da je voda žev dvorani pod Nandetovim oknom. Relativ-no visok vodostaj (jaz sem pričakoval višje-ga), kljub temu pa voda po strugi Govica nitekla, kar je bilo prav tako presenetljivo (ob

določenih vodostajih lahko kar precej vodeizvira v strugi in po nekaj deset metrih vnjej tudi ponikne).

Zaradi pozne ure smo se odločili, da po-tapljaške opreme ne tovorimo v jamo in sne-manje potopa prestavimo na kak drug ter-min in ugodnejši vodostaj. Kljub temu pa seje Igor kar šestkrat ob vrvi vzpel do vhodav jamo (in ob njem seveda tudi spustil) -samo z rokami in v potapljaških nogavicah.“Za trening in da se spoznam z jamo,” jerekel.

Mrak se je začel spuščati v bohinjsko kot-lino in ker sem bil brez luči, sem se spustildo jezera in jo mahnil v Ukanc. Že v trditemi sem od daleč opazoval luči na vhodu vGovic. Pa se je vse srečno končalo. V gostil-ni Rupa v Srednji vasi, na splošno zadovoljs-tvo ob pohanih piškah, pečenicah, zelju,krepkih in podobnih dobrotah...

Mogočna stena pred vhodom v Govic. Foto: Peter Gedei

Govic

Page 75: Bilten JKŽ, št. 21

74

»D ober dan, ali morda veste, kje je tukajjama?« povprašam starejšo gospo, ki

je prišla na vrata že prav tako stare hiše.»Tam gor,« pokaže nekam nedoločeno v

stene, po katerih so se valile goste megliceiz katerih je zdaj pršelo, zdaj snežilo.

Malce začudeno sem se zazrl proti nebu,nekoliko nejeverno pogledal visoke stene,gospo, nato pa še Aleša.

»Kako pa se imenuje?« vpraša Aleš in iz-dihne gost cigaretni dim, roko s cigareto papridrži v višini prsi.

»Hajdova hiža.«»In kako se pride do nje? A je daleč?«

ponovno izrazim svoj dvom.»Kar tukaj, naravnost po tem kolovozu,

nato pa v hrib, bosta že prišla do nje,« in zroko je pokazala v goščo, skozi katero se jevil kolovoz, ki si ga lahko bolj slutil, kot vi-del.

»No pa pojdiva,« je dejal Aleš, v zanj zna-čilno ciničnem tonu, se usedel v svoj noviWartburg in ga vžgal.

»Kam?« sem ga začudeno vprašal in pri-sedel na sovoznikov sedež.

»Ja a ne vidiš ceste pred seboj?«»A kar z avtom?«»Kako, a misliš, da bova šla peš? Avto je

vendar zato, da se z njim pripeljemo do ja-me.«

Avto se je počasi premaknil proti prvemugrmovju, ki je nežno zapraskljalo po še sko-raj deviškem avtomobilskem laku. Nadalj-njih nekaj sto metrov sem se počutil, kot daz najbolj robustnim terenskim vozilom po-tujem skozi gosto grmičevje nekje v Afrikiin ne z novim Wartburgom, ki sva mu zju-traj pred odhodom iz Ljubljane privila regi-strske tablice.

Osemindvajseti december leta 1989, ko

Hajdova hiža MIHA BRENČIČ

sva iskala Hajdovo hižo, je bil prav čemerendan. Po Ljubljani se je valila gosta megla, izkatere je ves čas pršelo. Lenobnost in temač-nost se je kar zažirala v kosti in ubijala vsa-kršno voljo po dejavnosti. V podobnem, tu-robnem vremenu je minevala tudi pot mi-mo Kočevja preko Broda na Kolpi do Kužljain Gučega sela, ki je danes v drugi državi.Najina prva skupna pot nama je minevalaob paberkovanju o vseh mogočih in nemo-gočih stvareh, predvsem pa o jamah in po-javih, ki so povezani z njimi in njihovim na-stankom.

Začetek poti v Kuželjske stene in v dolinoMale Belice pa je drugje kot v meglenemljubljanskem jutru. Vzdušje je bilo prav takotemačno, vendar ni imelo nobenega oprav-ka z meteorologijo, temveč z alkoholnimihlapi in gostim tobačnim dimom.

Nekega dne sem nekoliko naivno zablo-dil v klet na Hrvatskem trgu, kjer sem priča-koval jamarje, ki se ukvarjajo z mislimi naprihodnje akcije in razmišljajo o takšnih alidrugačnih podvigih. A naletel sem na po-vsem drugačno sliko. Okoli soda neznane-ga izvora, verjetno polnega karbida, so se-deli štirje tipi obdani s praznimi steklenica-mi piva, s polno čikov okoli sebe, po tleh inv pepelnikih, ter igrali tarok. Njihovo stanje- nedoločljivo. Ko sem stopil v sobo, so sekomajda ozrli proti meni in odzdravili z ne-razumljivim mrmranjem. Ko sem povprašalpo nekom, ki me je pravzaprav povabil, jeeden iz med njih s steklenimi očmi odvrnil:»Ga ni.«

Obsedel sem na stolu poleg in čakal. Inčakal. Čakal. Ko se po skoraj eni uri ni zgo-dilo nič, sem odšel. Naslednji četrtek semprišel ponovno in ponovno čakal in čakal.Čakal. Nato sem prišel še naslednji četrtek.

Hajdova hiža

Page 76: Bilten JKŽ, št. 21

75

Takrat je bilo zbranih več jamarjev. Če mespomin ne vara, sem bil tokrat že deleženpiva, ob katerem sem ponovno čakal. NaAleša. Ki je prišel šele na naslednji sestanek.

Beseda je dala besedo. Pogovarjala svase o mojih vandranjih po Sloveniji in Istri ino mojih naključnih obiskih jam. Beseda jenanesla tudi na govorice, ki sem jih slišal oddomačinov, ko smo s taborniki taborili vGučem selu ob Kolpi na hrvaški strani. Raz-lagali so nam o veliki jami, nekje v Kuželj-skih stenah. Nihče od ljudi, s katerimi semgovoril takrat, pa mi ni znal natančno pove-dati, kje je vhod v jamo. Enkrat sem se celoodpravil čez Kuželjsko steno, da bi poiskaljamo, toda v napačno smer. Ker me jametakrat niso tako zelo zanimale, sem nadalj-njo iskanje opustil.

Alešu pa njegova jamarska žilica ni dalamiru. Naslednji vikend sva se odpeljala pro-ti Gučem selu. Po jutranji kavici in po manj-šem opremljanju čisto novega Wartburga, ki

je prejšnji dan opravil tehnični pregled, svase odpravila proti jugu.

Po nekaj minutah poti po slabem gozd-nem kolovozu sva na majhni razširitvi nakoncu pustila avto. Obula sva si gojzarje inkrenila v strm hrib. Poln kondicije in ener-gije sem čakal na Aleša, zdaj na tem grebe-nu in zdaj v oni grapi. Nekajkrat sem se podolgem čakanju že ustrašil, da ga ne bo zamenoj. On pa je počasi, enakomerno invztrajno stopal v hrib. S kratkimi in zanes-ljivimi koraki, ob pomoči smučarskih palic.Okoli naju se je ves čas valila gosta megla, izkatere je zdaj pršilo, zdaj deževalo. Le vsa-ke toliko se je nekoliko razkadila, da sva nadseboj zagledala mogočno ostenje. Ko sva bi-la že zelo visoko, po mojem menju mnogoprevisoko in daleč stran od jame, sem sopi-hajočemu Alešu predlagal povratek.

»Zakaj, poglej, tamle gori je jama,« je po-kazal s smučarsko palico proti steni, ki se jeza trenutek prikazala skozi luknjo v megli.

Vhod v jamo, oziroma v vhodno dvorano. Foto: Jernej Kalan

Hajdova hiža

Page 77: Bilten JKŽ, št. 21

76

Še četrt ure in bila sva pred jamo. Predogromnim vhodom, za katerega se vprašaš,kaj počne tako visoko. Sledil je kratek ogledvhodne dvorane in nekaterih stranskih ro-vov ter povratek v dolino, novemu letu na-proti.

Toda navdušenje nad jamo je ostalo.Med naslednjimi prvomajskimi prazniki jeAleš organiziral odpravo, poleg članov slo-venskega Železničarja so bili nanjo povab-ljeni še zagrebški Železničarji in arheologMarko Frelih. Nobenega od povabljenih nibilo, pa tudi številčnost s strani ljubljanskih“Ajzenponarjev” je bila navkljub tradicional-nosti prvomajske akcije dokaj klavrna.

Iz Ljubljane smo z Wartburgom krenililastnik avtomobila, šofer, organizator invodja odprave Aleš ter merilno-raziskoval-na ekipa Viktor in jaz. Kasneje se nam jepridružil še ekvilibrist in fotograf Jernejc.

Tokrat je bila pot nekoliko drugačna. OdBroda na Kolpi do Delnic ter nato proti se-verozahodu, skozi gozdove Gorskega kotar-ja do Vidikovca. Povzpeli smo se mimo vo-jašnice, v kateri je takrat še bila ranjka JLAin oddivjali skozi številne ovinke globoko vgozd. Po pol ure vožnje se mi je zazdelo, dase vozimo kar tako, brez cilja, malo gor inmalo dol, malo sem in malo tja in v trenut-ku, ko je moja skepsa preplavila robove to-lerance, smo lahno zdrsnili z glavne ceste innadaljevali pot po kolovozu, ki komajda za-služi to ime. Po kratkem testiranju podvozjaavtomobila smo pristali ob stari in zapušče-ni parni žagi, našem baznem taboru. Tuditokrat je Alešev navigacijski sistem brezhib-no deloval. Od tod je bilo do jame peš le 20minut.

Na hitro sem skočil do jame in ugotovil,da baznega tabora tam ne bo moč postaviti.Zaradi tega smo šotor postavili na sedlo, skaterega se proti jami spusti markirana pot.Nato smo se razkomotili, zakurili ogenj inpripravili večerjo. Že pred spanjem me jeAleš opozoril na svoje gromozansko smrča-

nje in da bi bilo v ta namen potrebno poi-skati kakšno alternativno rešitev. Jaz pa, dame iz spanja ne vrže še tako glasen top. Potej noči sem ugotovil, da temu ni tako. Od-slej je reklo nekoliko drugačno: »Iz spanjame ne spravi nič, razen Aleševega smrča-nja.« Mislim, da bi moral ta pojav priti v ka-tero od enciklopedij. V nočnem mraku zaz-naš le enakomerno valovanje mogočnegatrebuha, ki se pretoči v dvig prsi, iz katerihskozi nos zadoni gromozansko bobnenje.Naslednje jutro sva z Viktorjem ugotovila,da kar je preveč, je pa le preveč in Aleša,navkljub vsej filantropiji napodila v njegovavto. K mojemu slabemu spanju je pripo-mogel še veter, ki je celo noč pihal prekosedla. Zaradi tega smo našo bazo preselilimed ruševine parne žage.

Nov dan, novi izzivi, blizu nas pa veli-kanska, izzivalna jama.

»Gremo, gremo,« sem priganjal že na-vsezgodaj.

»Kam se ti mudi?« sta odgovarjala zas-pana in poležana obraza sotrpinov.

»V jamo. Gremo, gremo,« sem priganjalše naprej.

»A dej no. V jamo se vendar ne gre nikolipred dvanajsto. Vsedi se v avto in daj mir,«mi je zabrusil Aleš.

»Kam?«»V avto. Gremo v Delnice.«»Kam?«»V Delnice.«Ni mi preostalo drugega, kot da sem se-

del na zadnji sedež Wartburga in se čudil.Ponovno smo ponovili vse ovinke, vse vzpo-ne in spuste, si ponovno ogledali vojašnicoin počasi pridrseli v Delnice.

Kava in umivanje zob v stranišču bifeja.Pa pivo in še druge za življenje pomembnestvari. In nazaj. Gor in dol, levo in desno.Sledilo je počasno oblačenje opreme in koje bila ura že krepko čez dvanajsto, smoodrinili proti jami. Ta procedura se je vsakdan, dokler je trajala akcija, ponovila.

Hajdova hiža

Page 78: Bilten JKŽ, št. 21

77

Končno sem dočakal tudi jamo. Hajdovahiža ima že zelo dolgo zgodovino raziskav,toda upal bi si trditi, da je kljub temu dokajslabo raziskana. Že ime jame nakazuje, daje nudila zatočišče staroselcem. Prve omem-be v literaturi je jama doživela že leta 1884,ko je o njenj pisal Dragutin Hirc1. Pred tempa je bila poznana le gozdarjem. Ker je bildostop do jame dokaj zapleten in težak, soleta 1925 do jame izdelali markirano stezo.Prvo strokovno obdelavo je jama doživela vpetdesetih letih tega stoletja, ko je v njej ra-ziskoval paleontolog Mirko Malez in opisalokoli 700 m rovov. Kasneje, v poznih petde-setih letih, je sledilo tudi odkritje 280 m dol-gega s sigo bogato okrašenega rova. V temobdobju je dolžina jame narastla na preko1000 m. Jama je dokaj pogosto obiskovana,toda na podlagi informacij, s katerimi raz-polagam, je glede jame odprtih kar veliko

vprašanj. Na to lahko sklepam iz primerjavemed našimi meritvami in načrtom, ki sonam ga posredovali hrvaški jamarji.

Vse tri dni smo intenzivno merili, delalizapiske in skicirali, žal le s polovičnim uspe-hom. V eni od pasaž sem stisnil kompas inga poškodoval do te mere, da je busola iz-skočila iz ležišča. To smo opazili šele po ne-kajurnem merjenju, ko smo opravili že lepoštevilo meritev. Toda navkljub temu, po sta-ri nemarni “Ajzenponarski” tradiciji, načrtana podlagi regularnih meritev, po desetihletih, še vedno nismo narisali.

Drugi dan raziskav se nam je pridružil šeJernejc. V Ljubljani ga je zadržala predsta-va. Za pristop je ubral isto pot, kot sva jo vdecembru ubrala z Alešem. Toda tokrat jebilo vreme odlično, pa še s signalizacijo smomu pomagali. Pred vhodom v jamo smo izo-besili rdečo vrečko, ki so jo morda videli v

Rov je v začetnem delu še precej nizek, marsikje pa poln jamskega okrasja. Foto: Jernej Kalan

Hajdova hiža

Page 79: Bilten JKŽ, št. 21

78

Kočevski reki, na drugi strani Kolpe, Jernejcpa prav gotovo ne. Med tem, ko smo sedelipred jamo, z nogami bingljali v globino inugibali, koliko časa bo Jernejc potrebovalza vzpon, je pod nami po bregu navzgor pri-skakljal nek drug, več kot dvesto kilogramovtežak baletnik na drobnih nogah. Ogromenmerjasec se je po strmem bregu, s kateregase zlahka skotališ nekaj deset metrov globo-ko, sprehajal in poskakoval, kot na parketušportne dvorane.

Ob vstopu v jamo nas najprej presenetiogromna podorna dvorana, ki je dolga 80,široka 30 in visoka do 25 metrov. Nekaj me-trov od vhoda vstopimo v prostoren rov, kinas popelje v severozahodni del jame. Glav-ni rov, katerega profil ocenjujem na preko100 m2, tone v smeri proti zahodu in sekonča s sifonom. Glede na relativno visokolego jame nad dnom doline Kolpe domne-vam, da je to le ujeta voda, za katero lahkoslutimo nadaljevanje rova podobnih dimen-

“Zahodni” rov seka prelom ob katerem se je razvil prostoren rov. Foto: Jernej Kalan

zij. Okoli 25 m pred sifonom se iz rova od-cepita dva stranska rova. Prvi poteka v sme-ri proti jugovzhodu. Skozenj teče manjši po-toček, ki tvori manjša jezerca, ki jih zlahkaprebrodimo.

Drugi rov se nadaljuje v smeri proti seve-rozahodu in se nekoliko dvigne. Po manj-šem plezanju in ne pretirano napornem pre-rivanju skozi pasaže se prebijemo navzdol vnove dele jame, ki jih ni na nobenem odnam znanih načrtov. Podpisi po stenah papričajo, da tukaj nismo bili prvi. Žal se tijamarji niso potrudili, da bi narisali svojaodkritja. V tem delu jame pridemo v rov, kise konča s sifonom. Rov je dokaj nenava-den, cepi se na več manjših rovov, ki se medseboj precej razlikujejo. Zahodni del rova senadaljuje v ozke razpoke, iz katerih štrlijoštevilni noži, ki ti povsem razcefrajo kombi-nezon. Vzhodni del rova se nadaljuje s pol-krožnim rovom, ki je skoraj v celoti zalit ssigo in terja dokaj naporno plazenje, vendar

Hajdova hiža

Page 80: Bilten JKŽ, št. 21

79

na koncu rova slutimo večji prazen prostor.Tako zahodni kot vzhodni del nudita mož-nost za nadaljevanje. Žal, zaradi pomanjka-nja časa, tega predela jame nismo raziskalido konca.

V severozahodnem delu jame zasledimotudi prehod v Zgornjo Hajdovo hižo. To jesistem v več višinah med seboj prepletenihrovov. Eden od rovov pride na plano v Ku-željski steni. Če se pretaknemo skozenj insplezamo preko manjšega grebena na dru-go stran, si lahko ogledamo tudi Malo Haj-dovo hižo, katere dolžina znaša 133 m. Geo-loško gledano pa predstavlja le razširjenorazpoko v dinarski smeri (severozahod – ju-govzhod).

Gotovo je najlepši del Hajdove hiže Del-niški rov. Iz glavne podorne dvorane naspreko prekopanega podora vodi pot proti ju-gu. Skozi pasažo in podorno kamenje sepretaknemo v sprva nizek, a lepo zakapanrov, ki je po tleh poln ponvic s čisto vodo.Proti jugu se prične strop dvigati in kapnikipostajajo vedno daljši in večji. V zadnjemdelu se odpre skoraj 25 m širok rov, ki jeprecej blaten. V njem naletimo na nekajkapniških stebrov. V enem od njih slišimotudi močan tok vode. Rov se konča z velikosigovo kopo, za katero lahko nadaljevanjemogočnega rova le slutimo. V zadnji polovi-ci Delniškega rova naletimo tudi na ogrom-no dvorano, ki se pne proti zahodu skoraj50 m visoko in je v celoti obdana s sigo.

Tako pestro jamo, kot je Hajdova hiža, lestežka zasledimo. Ker smo se v jami zadrže-vali le relativno kratek čas, je kaj določene-ga o njenem nastanku le težko povedati.Glede na zelo raznolike oblike rovov se vnjej zrcali več razvojnih faz. Iz polkrožnihoblik rovov v severozahodnem delu jamesklepam, da so nastali pod gladino podzem-ne vode, v tako imenovani zaliti coni. Ti ro-vi so bili kasneje preoblikovani v območjunad gladino podzemne vode, v tako imeno-vani nezasičeni coni. Voda jih korodira še

danes, saj so stene rovov prekrite s številni-mi ostrimi noži. Osrednji del jame je bil pod-vržen intenzivnim podornim procesom. Tonam potrjuje vhodna dvorana, nekateri več-ji rovi, ki se navezujejo na Zgornjo Hajdovohižo in deloma tudi Delniški rov z veliko po-dorno dvorano. Glavnina jame je razvita vsmeri sever-jug z manjšimi odstopanji vsmeri vzhod-zahod. V severnem delu paglavni rov zavije proti zahodu. Le za skrajniseverozahodni del jame, kjer so prisotne pa-saže, ugotavljam, da je razvit v dinarskismeri, to je v smeri severozahod-jugovz-hod. Podobno velja tudi za Zgornjo Hajdo-vo hižo.

Skupaj s sosednjimi jamami predstavljaHajdova hiža del nekdaj obsežnega jamske-ga sistema, katerega začetki segajo v obdob-je pred nastankom doline reke Kolpe. V plei-stocenu, ko se je pričela ob hitrem vrezova-nju reke dolina Kolpe poglabljati, je jamaobvisela nad dolino. To je v jami sprožilonastanek rušnih procesov, s tem pa intenzi-ven razvoj rovov, ki so značilni za nezasiče-no cono.

Po trodnevnem merjenju smo naše razi-skovanje zaključili. Pot nazaj v Ljubljano jerazen obiskov nekaterih najlepših hiš in Jer-nejčevega navdušenja nad tem, da je Wart-burg po vrhniškem avtocestnem klancunavzdol drvel s hitrostjo 180 km/h, minilabrez zapletov.

Hajdova hiža je zelo zanimiva in pestrajama s številnimi nerešenimi in odprtimivprašanji. Danes je žal v drugi državi. Do-godki, ki so sledili našemu obisku, so namže v kali zatrli željo po nadaljnjem razisko-vanju. Danes pa… Kdo ve? Jama si zaslužiobisk.

1 Podatke o raziskavah jame zajemam izčlanka Roman Ozimec: Jama iznad Hajdovehiže (Gordanova jama). – Speleo’zin – Glasi-lo karlovačkih speleologa 8/9, str. 30 – 34,leto 1998.

Hajdova hiža

Page 81: Bilten JKŽ, št. 21

80

S redi januarja smo se udeležili akcije, kispada v področje urbane speleologije.

V skrivnostni svet ljubljanskega podzemljanas je peljal Nebojša, ki se tudi profesional-no ukvarja s takimi zadevami. Takoj je trebapovedati, da smo se sprehajali le po kana-lih, po katerih se pretaka meteorna voda.

Ljubljansko podzemlje je s ��� kilome-tri najdaljša slovenska jama, vendar je ni šenihče registriral. Zanj je značilno, da imamnogo vhodov, večinoma kot nekajmetrskabrezna. Potem sledi splet vodoravnih rovov,ki so ponavadi okroglega profila, premera

Fekalna akcija MIHA ČEKADA

od nekaj centimetrov do dobrih dveh me-trov. Večina rovov je vodnih, toda sifoni soredki, pa še to le ob hudih nalivih. Siga seredko pojavlja, pač pa je ta jama zelo one-snažena z vsakovrstnimi odpadki in zato to-liko bolj ekološko občutljiva. Tako je razum-ljivo, da Jamarski klub “Vodovod-kanaliza-cija”, katerega član je tudi Nebojša, le redkospušča obiskovalce v ta ranljivi podzemnisvet.

V jamski sistem smo se spustili ob obvoz-nici v Šiški; vhod je težko najti, njegovekoordinate so: y=54��E, x=51��N,z=300 m. V vhodno brezno, ki je globoko� metrov, smo se spustili po lojtricah. Kma-lu smo dosegli glavni rov, ki leži pod avto-cesto in se obrnili proti ���. Rov je okro-glega profila s premerom ��� cm, kar po-meni, da se jamarji nižje rasti brez težavsprehajajo po njem. To pa ne velja za dolgi-ne, kot smo Dane, Tomaž in jaz, saj nas jezaradi sklonjene hoje kmalu začel boleti hr-bet, pa tudi čelade smo dobro obrusili. Nasrečo so na vsakih nekaj sto metrov manjšedvoranice, kjer se lahko vsaj malo preteg-neš. Ves čas smo čofotali po kakih 5 cm kal-ne vode, ki niti ni smrdela. Po dobri uri smozavili na ��� v stranski rov in ko smo sple-zali po kaminu � metrov visoko, smo prišlina plano in ugledali pred sabo stolpnicoWTC (vizura ���°). Ko so kadilci opravilisvojo priučeno fiziološko potrebo, smo sevrnili v glavni rov. V veliko zadoščenje ja-marjev višje rasti se je rov malo zvišal, takoda smo lahko tudi mi hodili vzravnano.

Na tem mestu bi bilo pametno kaj pove-dati o jamski favni in flori. Ob lojtricah, kivodijo v razne kamine, je zataknjenega ve-liko listja in druge svinjarije. Iz stropa visiprecej pajčevin, videli smo tudi veliko ple-

Eden izmed oddihov med ogledom Ljubljanskega podzemlja.Foto: Peter Gedei

Urbana speleologija

Page 82: Bilten JKŽ, št. 21

81

A vgusta letos smo se trije (Nika, Romanin jaz) odpravili z avtom na Islandi-

jo. V štirinajstih dneh smo prekrižali otok.Čeprav to ni bila jamarska odprava, sem kotedini aktivni jamar v grupi le našel čas zaogled parih jam.

Islandija je geološko zelo mlad otok inpokrit skoraj izključno z vulkanskimi kam-ninami. Karbonatnih kamnin ni, zato tudine poznajo jam, kakršnih smo vajeni prinas. Pač pa imajo veliko jam v poljih lave, kipredstavljajo kar devetino površine otoka.

Ne bo odveč razlaga, kako nastanejo ja-me v lavi. Ko žareča lava teče po pobočjuvulkana, se vrhnje plasti hitreje hladijo, kotgloblje. Tako se lahko zgodi, da na površjunastane skorja, medtem ko nekaj metrovgloblje še vedno teče tekoča lava. Ko se en-krat dotok sveže lave prekine, preostala te-koča lava odteče in za sabo pusti jamo.

Ogledali smo si jamo Raufarhólshellir[izgovori röjfarhoulshedlir]. Kot velja zadruge jame v lavi, je njen tloris zelo enosta-ven – dolg, enakomeren rov brez stranskihrovov, brezen ali meandrov. Že kar dolgoča-sna pohodna jama. Ker take jame nastajajo

Jame na Islandiji MIHA ČEKADA

le nekaj metrov pod površjem, so pogostipodori, tako da so po dnu razmetane večjeali manjše skale.

Ko se med nastankom iz stropa izceja šenestrjena kamenina, nastajajo kapniki, ki sovečinoma tanjši od naših, zrastejo pa v ne-kaj dneh!

Večina jam na Islandiji je takega tipa.Najdaljša jama je sistem Surtshellir-Stefánshellir [izg. sürtshedlir-stefaunshed-lir], ki meri 3500 m. Poznajo tudi malo dru-gačne jame, ki so nastale takrat, ko je lava

snivih pajkov. Proteusov nismo opazili. Edi-no razočaranje naše akcije je bilo, da nismoopazili niti ene podgane, čeprav naj bi poocenah na enega Ljubljančana prišli dvepodgani!

Še enkrat smo šli za par minut na površ-je (sredi rondoja ���), potem pa je rov za-vil proti ��� in jamo smo dokončno zapu-stili tam, kjer se jamski potoček izliva v Sa-vo pri Tomačevem. Zadnjih sto metrov jedno prekrito s kakimi 30 cm debelo plastjo

zelo zdrizaste temne snovi, ki je zaudarjalapo – no, saj je jasno, po čem. Akcija je tra-jala slabe tri ure.

Opomba: ker Jamarski klub “Vodovod-kanalizacija” jame še ni registriral, nam nidovolil objaviti konkretnih podatkov o di-menzijah jame, legi vhodov ipd. To je posvoje razumljivo, saj so oni jamo že temelji-to izmerili, potem bi jim pa kakšen tretjiklub jamo pred nosom speljal in jo registri-ral v svojem imenu.

Nenavadna jama se imenuje »Cerkev«. Foto: Miha Čekada

Urbana speleologija

Islandija

Page 83: Bilten JKŽ, št. 21

82

malo “kihnila” in nastala je neka počenemumehurčku podobna tvorba. Brezna so red-ka in globoka le nekaj deset metrov. Nekate-re jame so ZELO mlade. Nekaj so jih našlina otoku Surtsey, ki je leta 1963 zrasel izmorja. Pot me je zanesla tudi na polje lave,staro vsega 15 let. Stal sem ob robu manjše-ga brezna, iz katerega je kar puhtela vroči-na. Zagotovo se vanj še ni spustil noben ja-mar.

Nekaj posebnega so jame v ledeniku. Karosmina Islandije je prekrita z ledom in zapovrh leži pod ledom kar nekaj aktivnih vul-kanov. Jama nastaja tam, kjer se ledenik ta-

li. Stvar je še posebno zanimiva, če ima pr-ste vmes termalna voda. Risanje načrtov le-denih jam pa je precej jalovo početje, ker seledenik stalno giblje in jame izginevajo innastajajo nove. Ker nisem imel s sabo pri-merne opreme (cepin, dereze, varovanje),sem se želel pridružiti skupini z vodičem insi ogledati eno od ledenih jam. Cena: preko300DEM. Ne, hvala.

Jamarstvo je na Islandiji še bolj na začet-ku. Prvo društvo so ustanovili leta 1989 inima slabih 50 članov, od tega je aktivnih le10-15. Imajo celo svojo domačo stran na in-ternetu (http://www.os.is/~ssjo/iss/index.html).

Pri raziskovanju ali obiskovanju jam na-letimo na več težav, ki jih pri nas nismo va-jeni. Najprej je tu odmaknjenost dežele inslabe prometne povezave ter visoke cene.Dodatna težava so zelo ostre skale, saj semsi v le enournem obisku prej omenjenepohodne jame popolnoma raztrgal roka-vice. Kako lahko vrvi kljubujejo ostrim vul-kanskim robovom, si lahko vsak sam pred-stavlja.

Kljub tako skromnemu jamarstvu pa jeprav presenetljivo, da so izdali dobro knjigoo islandskih jamah. Sestavljena je zelo siste-matično, z veliko barvnimi slikami in načrtijam. Toda ima eno zelo slabo lastnost – na-pisana je le v islandščini. Sreča v nesreči je,da so slike v slovenščini. Naslov knjige je»Hraunshellar á Íslandi« [izg. kröjnshedlarau islandi], kar pomeni islandske jame v la-vi. Kdor želi, si jo lahko pri meni izposodi.Pri tem se človek sprašuje, kako da tak ja-marski narod, kot smo Slovenci, še ni spra-vil skupaj monografije o slovenskih jamah.

Če je koga zamikalo od blizu pogledatijame na Islandiji, bi kazalo najprej izvohatinjihovo prej omenjeno društvo. Sama od-prava bi bila logistično in finančno precejzahtevna. Po mojem vtisu se islandske jamene morejo kosati z našimi, vendar bi lepšozbirko jam v lavi težko kje našel.

Stalagmiti (višina 40cm)

Islandija

Page 84: Bilten JKŽ, št. 21

83

Speleoterapija DOC.DR.SC. PAL NARANSCIK, DR.MED.

J ame so že od nekdaj služile ljudem kotzaklonišča. Med drugo svetovno vojno

je bila jama Klutert ob Ennepetalu v Nemč-iji eno od naravnih zaklonišč za tamkajšnjeprebivalstvo. Mestni zdravnik, zdaj že po-kojni dr. Spanagel, je prvi opazil, da v jamibolniki z bronhialno astmo in kroničnimbronhitisom lažje dihajo, lažje se odkašlju-jejo in se splošno boljše počutijo.

Po drugi svetovni vojni, je o svojih pozi-tivnih opažanjih obvestil zdravstvene krogein tako postavil temelje speleoterapije. Gle-de na stalni porast števila bolnikov z bron-hialno astmo in kroničnim bronhitisom terna omenjene možnosti zdravljenja z zdravi-li, ki imajo pogosto tudi nezaželene stran-ske učinke, se je zanimanje za dopolnilni,

naravni način zdravljenja omenjenih bolez-ni razširil tudi v drugih deželah, kot npr. vAvstriji, Madžarski, Češki, Slovaški, Romu-niji in Ukrajini. Pred 30-imi leti se je formi-rala Mednarodna Speleoterapevtska komi-sija pri Speleološki zvezi v okviru UNESCA,ki koordinira speleoterapevtsko dejavnost.

Zdravilne lastnosti jame so odvisne odštevilnih dejavnikov, ki jih registriramo zmeritvami. Predvsem je pomembna odsot-nost zunanjega, fizikalnega, kemijskega inbiološkega onesnaženja in dražljajev, kotnpr. smog, prah ter razne spojine žvepla inamoniaka. Pomembno je poudariti odsot-nost raznih antigenov, kot npr. pelod, prah,pršice, ki najpogosteje povzročajo alergijsketežave v smislu astmatskih napadov.

Speleoterapija

Na terasi bolnice v Sežani. Foto: Peter Gedei

Page 85: Bilten JKŽ, št. 21

84

Stalnost temperature, v naših kraških ja-mah znaša v povprečju med 10 in 12 stopinjCelzija, ter pri tej temperaturi preko 90%relativna vlažnost ob minimalnem pretokuzraka (manj od 0,1 m/s), visoka koncentra-cija kalcijevih in magnezijevih aerosolov ternegativnih ionov so zdravilni dejavniki, kiučinkujejo protivnetno, razredčijo sluz, olaj-šujejo izkašljevanje, relaksirajo mišice dihal-nih poti, pomagajo pri boljši prehodnosti insamočiščenju le-teh. Minimalna koncentra-cija radona in njegovih razpadnih produk-tov deluje vzpodbujajoče na splošno odpor-nost organizma.

Učinki se kažejo v izboljšanju pljučnefunkcije, okrepi se imunski sistem, zmanjšase pogostost poslabšanja bolezni, skrajšabolniški stalež in izostanki iz šole ter se iz-boljša kvaliteta življenja. Glede na to, da jev Sežani Bolnišnica za zdravljenje in rehabi-litacijo kroničnih pljučnih bolnikov, ter naštevilne kraške jame v neposredni okoliciSežane, smo se odločili tudi mi poskusitiuvesti to dopolnilno metodo zdravljenjakroničnih pljučnih bolnikov.

Po navodilih mednarodne Speleotera-pevtske komisije smo začeli meritve v jamahin smo v treh naravnih jamah ter v umet-nem rovu tik ob bolnišnici, ki so ga meddrugo svetovno vojno izkopali ruski in polj-ski ujetniki kot zaklonišče, registrirali mi-kroklimatske ter fizikalno-kemijske pogoje,ugodne za uspešno izvajanje jamskegazdravljenja. Od spomladi leta 1993 pa dodanes smo imeli v obravnavi več kot 400bolnikov in to po tri tedne s štiriurnim biva-njem v jami, kjer poteka multidisciplinarnivzgojni in rehabilitacijski program - šola zaastmatike ob sodelovanju fizioterapevta,medicinskih sester, nutricista ter zdravnikovspecialistov internistov - pulmologov. Dnev-ni program se začne z vajami za sproščanje,potem so dihalne vaje za krepitev dihalnihmišic, za tem sledi hoja po jami - test hojetrikrat po šest minut z beleženjem prehoje-

Speleoterapija

ne razdalje. Po odmoru in malici so preda-vanja o podrobnem poznavanju svoje bolez-ni, o vzrokih za nastanek ter poslabšanja bo-lezni, kako lahko vplivamo na potek bolez-ni z zdravili, tako da se bolniki naučijo, ka-ko je potrebno živeti z astmo. Zadnja urabivanja v jami je izpopolnjena z aktivnostmiza razgibavanje in dvigovanje splošne kon-dicije.

Naši rezultati potrjujejo tudi izsledkemulticentričnih raziskav, da je opisani na-ravni dopolnilni način zdravljenja kroničnihpljučnih bolnikov z astmo ter bronhitisomposamezniku izboljšal kvaliteto življenja.Zaradi manjše porabe zdravil in redkejšihposlabšanj bolezni, z manjšo potrebo pobolnišničnem zdravljenju, s čimer so v zvezitudi redkejši izostanki z delovnih mest ozi-roma iz šol, ima ta dopolnilni način zdrav-ljenja tudi pomemben socialni in ekonom-ski učinek.

V umetnem rovu ob bolnišnici. Foto: Peter Gedei

Page 86: Bilten JKŽ, št. 21

85

M otivi, ki vodijo jamarje v podzemlje, soraznovrstni, verjetno tako številni,

kot so številni jamarji. Tako so mnogovrstnatudi videnja podzemnega sveta. In vendarje jamarjem nekaj skupnega, če odmislimotisto, kar sledi že iz same definicije besedejamar. Raziskovanje. Raziskovanje je nesmi-selno, če ni zabeleženo. Vse opravljeno delobo zaman, če ga ne bomo dokumentirali,dokumenta shranili in ga naredili dostop-nega. Držimo se latinskega rekla: ”Pisanabeseda ostane.”

Temeljni del dokumentacije o jami je go-tovo njen načrt in na njegovi podlagi izve-deni podatki o globini in dolžini jame. Če jesamoumevno, kako določimo globino jame,pa je z njeno dolžino že težava. Ali je desetmetrov globoko brezno tudi dolgo 10 m alimanj? O dolžini poligona, s pomočjo kate-rega določimo dolžino jame, pa ni vrednoizgubljati besed. Navkljub tem težavam sele uspemo dogovoriti za osnovne prametrejame. Meritev je vendarle kolikor toliko na-tančen podatek.

Če nekoliko podrobneje prebrskamo do-kumentacijo v katastru jam, opazimo, da senačrti, ki so bili izdelani za posamezno ja-mo, pogosto med seboj zelo razlikujejo.Včasih tako zelo, da nas prevzame občutek,da zremo v načrte različnih jam. Nekolikoironično bi lahko dejali: “Deset jamarjev -enajst načrtov ene in iste jame.”

Navkljub temu, da je jama ena sama in sčlovekovimi očmi časovno nespremenljiva.Vzroki za različnost načrtov so številni. Odrazpoložljive merske opreme in z njo pove-zane natančnosti meritev do znanja meril-

Nekaj mislio merjenju jam

MIHA BRENČIČ

cev. Glavni vzrok pa je gotovo v različnemdojemanju prostora s strani avtorjev načr-tov.

Jama je prostor nepravilnih oblik. Pogo-sto zelo težko dostopna. Pri risanju nas do-datno ovirata blato in voda. Tako je merje-nje podvrženo neprestanim improvizacijamin poenostavitvam. Skice tlorisa in prese-kov, ki jih narišemo v notes, so bolj ali manjpribližne. Pri risanju načrta na pisalni mizismo pogosto soočeni s pomanjkljivimi po-datki v beležnici. Praznino na papirju za-polnimo po spominu. Vse to privede do te-ga, da je načrt vse prej kot natančen prikazjame. Morda celo nekaj povsem drugega.Načrt je avtorjevo videnje prostora in prikazvtisov, ki jih je prinesel iz jame.

Mnogi načrti imajo neizbrisen pečat svo-jega avtorja, nek prepoznaven stil. Med do-kumentacijo Katastra jam JZS hitro razpoz-namo avtorje nekaterih načrtov, ne da bi po-gledali, kdo je načrt podpisal. Tudi obdobja,v katerem so nastali načrti, ni težko določi-ti. Načrt jame je tako predvsem interpreta-cija in šele nato natančna in objektivna sli-ka jame.

Če vse te trditve vsaj približno držijo,predlagam naslednji eksperiment. Skupinajamarjev naj neodvisno drug od drugega iz-meri eno in isto jamo ter nato primerja na-črte med seboj. Merjena jama naj ne bo pre-dolga in pregloboka. Ima naj vse bistvenemorfološke elemente: brezno, pasaže in vo-doravni rov. Rezultati bodo gotovo zelo za-nimivi, v kolikor je takšno početje, pri vsejneizmerni množini na Slovenskem še neiz-merjenih jam, sploh smiselno.

Merjenje jam

Page 87: Bilten JKŽ, št. 21

86

V emo, kako zapleten jezik je slovenšči-na. Samo o rabi vejice je v Sloven-

skem pravopisu napisanih sedem strani,polnih pravil, podpravil, izjem in izjem odizjem. Ob lektoriranju tega Biltena sem vi-del, da zapisovanje imen jam ter delov jamnekaterim predstavlja precejšnje težave, vglavnem gre za velike začetnice. Žal so tudiv uradnih imenih jam v Katastru jam števil-ne napake.

Osnovna pravilaMedtem ko je pri zemljepisnih imenih z

eno besedo jasno, da jih pišemo z velikozačetnico (Piran, Viršnica, Norveška), pa sepri imenih z več besedami pravila razlikuje-jo. Glede pisanja velike začetnice delimozemljepisna imena na dve skupini.

Prva skupina so imena naseliimena naseliimena naseliimena naseliimena naselijjjjj. Pravilo-ma pišemo z veliko začetnico vse besede vimenu (Kranjska GGGGGora, Slovenske KKKKKonjice). Zmalo začetnico pišemo le predloge (Ravnennnnna Koroškem, Šentvid pppppri Stični) in besedemesto, vas, trg ipd. (Novo mmmmmesto, Stari tttttrg).

V drugo skupino pa sodijo vsa ososososostttttalaalaalaalaalazzzzzemlemlemlemlemljepisna imenajepisna imenajepisna imenajepisna imenajepisna imena: gore, vode, pokrajine,jame, deli jam itd. Žal so tu pravila popol-noma drugačna. Prvo besedo v imenu seve-da pišemo z veliko začetnico, ostale besedev imenu pa praviloma z malo (Vranja jjjjjama,Šmarna gggggora, Kaninski pppppodi). Z veliko začet-nico pišemo le tiste besede, ki so same posebi že lastno ime (Velika KKKKKarlovica, BreznoMMMMMartina KKKKKrpana, Julijske AAAAAlpe). Ista pravilaveljajo za dele jam (Koncertna dddddvorana, Rovooooodpisanih; sifon AAAAAta SSSSSmrk).

Težji primeriČeprav je osnovno pravilo o pisanju veli-

ke začetnice na prvi pogled jasno, pa veli-

Pravopis in imena jam MIHA ČEKADA

kokrat ne vemo, ali je del imena jame lastnoime ali ne. V jamskem katastru denimo naj-demo Jamo na hhhhhribu in Jamo na HHHHHribu. Inoboje je lahko pravilno. V prvem primeru jegovor o jami, ki leži na nekem hribu. Ta hribima morda kakšno drugo ime, ali pa gasploh nima. V drugem primeru pa imamoopravek z vzpetino po imenu Hrib, kjer jetudi jama. Seveda je možno, da jamar, ki jeto jamo opisal, za omenjeno pravilo ne ve inje veliko začetnico napisal po občutku.

Enako pravilo velja tudi za podobne pri-mere, npr. Brezno pri GGGGGrdi poti. Če je nazemljevidu ob neki poti napis GGGGGrda pot, je tolastno ime in ga pišemo z veliko začetnico.Če pa je imel jamar v mislih neko pot, kiima to lastnost, da je grda, bi jo moral pisatiz malo.

Kadar nam pridevnik samo natančnejedoloča jamo, npr. Malo OOOOOkence in VelikoOOOOOkence, je samostalnik zaželeno pisati z ve-liko. Kajti obe jami poznamo tudi pod eno-stavnim imenom OOOOOkence. Kadar pa ime poj-mujemo kot celoto, npr. Velika ppppplanina, pi-šemo ppppplanina z malo. Nikoli pač ne rečeš tejgori samo PPPPPlanina. Jasnega pravila pa tukajni.

Včasih je v imenu jame tudi manj znanabeseda, za katero niti ne vemo, ali je to last-no ime ali ne, npr. Goričevska žžžžžiglovica, Bob-narjeva pppppolšna. V teh primerih raje pišimo zmalo.

Za naslednji primer pa mi niti slavisti ni-so znali povedati, kaj je prav: BBBBBrezno pppppetro-lejka ali bbbbbrezno PPPPPetrolejka ali pa celo BBBBBreznoPPPPPetrolejka. Vsekakor pa sklanjamo le prvobesedo: “Bil sem v Breznuuuuu petrolejkaaaaa”. Obra-ten primer, denimo Zvezda jama, je slov-nično sploh napačno tvorjen. Tudi v tem pri-meru ne sklanjamo celotnega imena: “Bil

Pravopis

Page 88: Bilten JKŽ, št. 21

87

sem v Zvezdaaaaa jamiiiii”.Nekaterih imen se praktično ne da skla-

njati, bodisi zaradi predloga (Pri jami) alipa je ime očitna zafrkancija (Dete šembraj,Tunk-brlunk). Zato namesto “Grem v Pri ja-mi.” raje pišimo “Grem v jamo z imenomPri jami.”

Pisanje narekovajev v imenih jam nizaželeno, čeprav lahko najdemo nekaj pri-merov, npr. Jama pri “Kraških vratih”.

Pravopis

Vhod v Suho češpljo na Nanosu (prvotno Suha pizda). Foto: Tomaž Hočevar - Fritz

Pravopisno napačna,narečna in vulgarna imena

Precej jam v katastru ima že v imenu pra-vopisno napako, naj si bo to velika začetni-ca (Matižljevo Brezno), napačen pridevnik(Mihatova jama) ali pa manjka kakšna črka(Ena lukna - v tem primeru verjetno namer-no). Ko je enkrat to ime zapisano v kata-stru, ga moramo načelno tako pisati, čeprav

narobe. Če je nekdozelo zagnan, sicer lah-ko napiše vlogo na Ka-taster jam JZS, vendardokler je to uradnoime jame, nimamokaj. Malo nerodno jesicer, če oddaš denimoprošnjo za sofinanci-ranje ekološke sanaci-je jame Medvedja čeva,ker te lahko odpravijov stilu: “Najprej naj senaučijo pisati, potemjim bomo pa dali kajdenarja.”

Isto seveda velja zanarečna imena. Todapri registraciji novihjam ni treba ravnostoodstotno slediti do-mačinom, ki rečejoBrezno v P’ncalah aliGospudov kevdrc, boljeje ime prirediti vknjižno obliko.

Izgleda, da je cen-zura glede moralnespodobnosti imen vkatastru kar ostra, sajsta se izmuznili le dvejami (samo ti dve semnašel), ki imata “pre-grešno” ime: Pederskajama in Pizdica.

Page 89: Bilten JKŽ, št. 21

88

P ravljice, ki jih že pišem nekaj let, so ved-no nastajale na podlagi ujetega moti-

va. Motiva, ki ga zabeleži oko, fotografskiobjektiv ali slikarski čopič. In, ker sem jih ženapisala več kot 80, mi je lansko pomladpričelo zmanjkovati motivov. Tako sem seodločila, da se ob koncih tedna bolj načrt-no pričnem ukvarjati z iskanjem idej, se pe-ljem na izlet do gradov, rek, slapov in dru-gih zanimivih in lepih krajev, ki jih v našilepi deželi ne manjka.

Prav ta način iskanja idej me je pripeljaldo izvira reke Krke, do Krške jame. Po krat-kem ogledu se mi je zdelo, da se tudi tuskriva pravljica. Želela sem si, da bi opis ja-me podala kar se da natančno in čim boljblizu resničnim dogodkom. Sklenila sem, dasi priskrbim čim več podrobnosti o podzem-nem svetu, v katerem živijo človeške ribicein netopirji.

Usoda, ali kar koli že, pa vodi in usmerjanaše korake po čudnih poteh. Tako se jezgodilo, da sem čisto nepričakovano, in po-vsem po naključju srečala daljnega sorodni-ka, s katerim sva se sicer kot otroka igrala vstarem mlinu ob Lahinji, toda od takrat jeminilo že nekaj dolgih desetletij. Beseda jedala besedo. Pripovedovala sem mu o mo-jih hobijih, pisanju in slikanju, on pa meni otem, kako lepo je v jamah pod zemeljskimpovršjem in da je že dlje časa jamar.

Jame! - sem se spomnila - Krška jama!Veš kaj o njej?

Predlagal mi je, da me popelje do jam-skega katastra.

Pravljice. Pravljice so vsepovsod, okrognas, so del nas, nastajajo v nas, take za

Pravljica zaradipravljice

ANITA ŠEFER

najmlajše pa tudi za tiste, ki niso več mladi.In pričela se je, popolnoma nepričakova-

no, a zato nič manj pravljično, odvijati tudimoja pravljica....

Jamski kataster se seveda, kot se za jamein vse kar je v zvezi z njimi spodobi, nahajapod površjem zemlje. Toda ta prostor niokrašen s kapniki, stene ne tvorijo mogočneskale, tla niso posuta s kamni niti z njih neodseva lesk vode in vlage. Nasprotno, pro-stor je zelo skromen in nezanimiv. Stopnices površja zemlje se strmo spuščajo v hod-nik, ki vodi v nekdanje zaklonišče, ta pa ponekaj metrih pripelje začudenega obiskoval-ca - v tem primeru sem bila to jaz - do več-jega prostora.

V katastru je bilo tisto popoldne nekajjamarjev in pogovor je hitro stekel.

Še isti večer so imeli v jamarskemu klu-bu sestanek in povabili so me, naj se jimpridružim, si ogledam fotografije in prič-nem spoznavati njihovo delovanje. Preselilismo se v podoben prostor, vendar na dru-gem koncu mesta. Kar precej ljudi se je tuzbralo in pogovor z njimi je bil sproščen inzanimiv.

Ob koncu sestanka so se pričeli pogovar-jati o naslednji akciji. Jame pod Suhorjem.

Jolbe je rekel, da se jim lahko pridružimin si jame ogledam vsaj od zunaj.

»Prav rada!« sem odgovorila. »V jame ta-ko ne bom šla. Rada bi vas le opazovala privaših pripravah na vstop, si ogledala vašoopremo...«

Dobili smo se v Kočevju. Sestanek je bilob 9.00 toda ob 11.00 še nihče ni bil nervo-zen, nikomur se ni mudilo. Odpravili smo

Doživetje

Page 90: Bilten JKŽ, št. 21

89

Page 91: Bilten JKŽ, št. 21

90

se po nakupih. Kupila sem karton pločevinkpiva in nekaj keksov, da svoje nove znancemalo »pocrkljam«, ker so me tako sprošče-no sprejeli medse, oni pa so nakupili meso,zelenjavo in še to in ono, kajti sklenili so, dabodo večerjo skuhali na prostem in tudinekje prenočili do naslednjega dne.

Devet nas je bilo v petih avtomobilih, kiso zavili na prašno cesto, in se vijugavo bli-žali Suhorju. Vmes smo se dvakrat ustavili,preden smo našli pravi prostor. Jolbe jekončno ugotovil, da je ovinek, kjer smo seustavili, pravi in ker je bilo ob cesti dovoljprostora, smo tam pustili avtomobile ter serazkropili po gozdu. Pravzaprav si nisem ni-ti predstavljala, kaj iščemo dokler ni nekdozavpil: »Našel sem!«

Zbrali smo se na robu strme vrtače. Nanjenem dnu je bila majhna odprtina medskalami. Eden od mojih novih znancev jevrgel vanjo kamen in ta je dolgo padal in seodbijal od skal v notranjosti. Res je bila tojama, ki smo jo iskali. Globin me je strašnostrah in oddahnila sem si, ko smo se s str-mega pobočja vrtače vrnili proti avtomobi-lom. Prvi del akcije je bil opravljen. Seglismo po pivu in se usedli v travo ob robugozda. Pogovor je spontano stekel. Napetosem poslušala pripovedovanje mojih novihprijateljev o doživetjih v jamah, ki so jih obi-skali. Kasneje je po prašni cesti pripeljal džipin z glasnimi pozdravi so moji znanci spre-jeli medse svojega kolega iz Ribnice. Klepetse je nadaljeval, jaz pa sem med tem, ob-sedena z akvarelnim svinčnikom, ki gaskupaj z blokom papirja vedno nosim s se-boj, pričela skicirati drevje, ki se je dvigova-lo ob gozdni poti. Črte svinčnika sem raz-tapljala kar s pivom, edino tekočino, ki mije bila pri roki. Kasneje sem skico, po svojistari navadi, podarila eni od novih znank zaspomin.

Bila je že skoraj druga ura popoldan, kose je poslovil jamar iz Ribnice in sem se ho-tela posloviti še jaz.

»Zdaj pa grem - videla sem dovolj! Hvalaza povabilo!« sem rekla.

»Ne!« so mi odvrnili moji znanci. »Če siprišla že do sem, si oglej še jamo!«

»Jaz?« sem se začudila. »Jaz že ne gremv luknjo. Meni se vrti in se bojim kakršnekoli višine ali globine,« sem skušala biti pre-pričljiva.

»No, saj vhod ni vertikalen, popolnomapoložen je. Tu je še ena jama poleg tiste,katere vhod si videla,« so bili prepričljivi.

Obveljala je seveda njihova. Jolbe mi jeposodil polivinilasto vetrovko in naglavnoluč in šli smo. Vhod v jamo se je nahajal nadnu bolj plitke vrtače in bil je precej boljširok. Mislim, da je bil Igor tisti, ki je nadrevesce ob robu navezal vrv in se prvi spu-stil po strmini navzdol... Zvezdana je bilapo jamarskem stažu najmlajša in je jamar-ski izpit opravila šele pred kratkim. Pokaza-la mi je, kako naj primem vrv in se za njospustim po ne sicer vertikalnem, toda vsee-no dokaj strmem pobočju, obraslem s travov veliko odprtino, ki mi je zijala naproti.

»No, gremo !« je zaklical Jolbe, ki je stals pripravljenim fotografskim aparatom nanasprotnem »bregu« vrtače in čakal, da ove-koveči ta moj podvig.

Stisnila sem zobe in celo zamižala bi, čeme ne bi bilo strah, da bom stopila narobepo strmem pobočju in se zvalila na dno ja-me pod noge mojih novih znancev.

»Pa bo zdržalo?« sem se hotela še enkratprepričati in pri tem zamahnila z roko protitankemu drevescu in vrvi, ki se mi je zdelatako slabotno tenka, da nikakor ne bo pre-nesla mojih krepkih 80 kg.

»A misliš vrv ali drevo?« se je zasmejalJolbe, ki je bil še edini na površju.

»Oboje!« sem zaklicala.»Nič se ne boj. Drevo bo zdržalo. Zdržalo

je že veliko močnejših viharjev kot si pa ti.Vrv pa zdrži skoraj 3 tone. Bo to dovolj?«

»No, potem se celo lahko še zredim!«sem pomislila, ali celo rekla, za šalo in da bi

Doživetje

Page 92: Bilten JKŽ, št. 21

91

sama sebi vzdignila moralo. Naredila semprvi korak.

»Niti ni tako težko!« sem zašepetala inčez nekaj minut sem bila že spodaj.

Pred menoj se je odprl čuden svet.Ogromna dvorana, da sem se zdela samasebi kot majhna igračka, je s svojim stro-pom segala visoko navzgor. Na tleh so ležalirazsuti temni kamni in se po rahlem naklo-nu spuščali še malo dlje v globino. V prosto-ru je bilo svetlo zaradi dveh večjih odprtinna stropu, ki so jih obrobljale korenine dre-ves. In skozi njih so pravljično lepo padalisončni žarki, razdrobljeni v majhne, zlatekristalčke svetlobe.

»Grem čisto do dna!« sem rekla. »Če semže prišla do tu, hočem iti do konca!«

In sem šla. Prestopala sem s kamna nakamen in prišla do dna, posutega z drob-nim prodom. Tu je ležal kup suhih vej innekaj debel, ki jih je nekoč razbesnela nara-va pomedla skozi odprtine na dno jame.

Občutek, ki me je obšel v jami, je bil ne-navaden, nekako poseben, meni popolno-ma neznan, grozljiv in istočasno presenetlji-vo lep. Težko bi ga bilo opisati z besedami.Kako majhen je človek in kako malo splohvemo ljudje, kaj se skriva pod zemljo, po ka-teri hitimo vsak dan! V našem vsakdanusploh ne razmišljamo o tem, da je pod na-šim, zgornjim svetom, ki smo ga navajeni inse nam ne zdi več čisto nič posebnega, šenek drug, čisto drugačen, neznan svet, polnčudovitih, nenavadnih lepot. In kako maloje ljudi, ki ga poznajo, raziskujejo, ne na-zadnje tudi ščitijo s svojim znanjem in de-lom.

Jama, v kateri sem stala, ni bila nič po-sebnega, če bi jo hotela primerjati s tistimi,ki sem jih že obiskala po dobro utrjenih tu-rističnih poteh. Toda bila je moja jama, pr-va, v katero sem stopila kot nepričakovanatujka, vdrla v njeno skrito jedro, v njen mirin tišino, kjer je bilo slišati le simfonijo kap-ljic, ki so padale s stropa in šelestenja vetra

v krošnjah dreves, ki so se trudila, da bi skri-la nepovabljenim očem ta čudežni svet.

Kaj naj rečem? Vzpon iz jame ni bil takolahek, kot pa spust. Toda očarana od tiste-ga, kar sem doživela, tega sploh nisem čuti-la. Vso pot nazaj v Ljubljano mi je pred oč-mi trepetala podoba jame, moje jame, svet-loba sončnih žarkov, ki so skozi krošnje,med debli in nazadnje koreninami drevesiskali pot do njenih globin, ter temno, sivokamenje, na njenem dnu.

Šele doma sem čutila posledice mojegaprvega jamarskega krsta. Bolele so me miši-ce na nogah in, čisto po pravici povedanotudi na moji zadnji plati.

»Toda še bom šla,« sem sklenila. »In dru-gič greva skupaj s hčerjo.«

Še isti teden sem tekala po trgovinah inse odločala, ali naj kupim spalni vreči za na-ju ali šotor. Čisto slučajno je naneslo, da semnepričakovano dobila denar, na katerega ni-sem računala in je ta zadostoval za vreči.Šotor pa je šel na kartico in s tem sem raz-mišljanje o plačilu prenesla za mesec dni na-prej.

V mojem navdušenju vsem, ki me želeposlušati, pripovedujem o mojem jamar-skem podvigu, o prijazni in veseli druščinijamarjev, ki se enkrat tedensko sestaja vurbani podzemni jami sredi mesta, da biob predvajanju diapozitivov izmenjala vtises pohodov pod zemeljskim površjem. Inupam, da se jim bom spet, ko mi bosta točas in vreme dovoljevala, smela pridružitiin kot popolnoma neizobraženi jamar vsajpokukati čez rob v čudežni, pravljični svetpodzemlja, v katerega bodo spuščali svojevrvi.

Ljubljana, 17.2.1999

Doživetje

Page 93: Bilten JKŽ, št. 21

92

M alokatera dežela se more ponašati namajhnem ozemlju s toliko raznoli-

kostjo prirodnih posebnosti, kakor baš našamala Slovenija. Med njene najodličnejšeznamenitosti bomo vedno šteli njen čarobnipodzemski svet, ki je, čudežev in neodkritihskrivnosti poln, že od nekdaj privabljal ob-čudovalce in raziskovalce od blizu in daleč.Prve napise posetnikov nahajamo v Postojn-ski jami že v prvi polovici 13. stoletja in odtedaj se vedno zopet pojavljajo poročila olepotah slovenskega podzemlja, dokler nepostane ta svet v 19. stoletju tudi klasičnotorišče za smotrena znanstvena raziskava-nja. Proučavanja zagonetnih kraških prob-

Naš podzemni svet V. BOHINEC

lemov je bilo skozi desetletja tako tesno zve-zano z našo zemljo, da so slovenski izrazi zarazlične kraške pojave prešli celo v termino-logijo vseh svetovnih jezikov.

Na odkritje tajn jamskih modelov Slove-nije so vezana v starejši dobi imena Valva-sorja, Steinberga in Hacqueta, v novejšemčasu pa zlasti Hochstetterja, Schmidla, Cviji-ća, Puticka, Martela in mnogih mlajših razi-skovalcev. Domačini so se začeli šele poznobaviti s temi raziskavanji, prav za prav šeleod l. 1910. dalje, ko so ustanovili v Ljubljani“Društvo za raziskovanje jam”. Nepozabenduševni vodja tega predvojnega društva jebil dr. J. Cerk, ki ga je nesreča na Stolu l.

Iz starih časov

Page 94: Bilten JKŽ, št. 21

93

Iz starih časov

Page 95: Bilten JKŽ, št. 21

94

1912. iztrgala iz naše srede.Med vojno je delovanje društva preneha-

lo, a l. 1925. se je reorganiziralo in si posta-vilo nov znanstveni program, zasnovan nanajširši podlagi.

Medtem ko so se starejša raziskavanja vr-šila večinoma enostransko, zdaj z geograf-skega, zdaj z geološkega, biološkega ali hi-drotehniškega vidika je začelo društvo se-daj delovati enakomerno v vseh znanstve-nih smereh, da dobimo čimprej popolno sli-ko o vseh jamah naše domovine in da seprimerno osvetlijo vsi domači speleološkiproblemi.

Doslej je društvo (v dobi od 11. septem-bra 1925 do danes) napravilo 138 izletov v98 jam, zlasti v ozemlju med Vrhniko in Pla-nino, a tudi po Gorenjskem in Dolenjskem.

Večina jam je bila izmerjena, skicirana,fotografirana in opisana kolikor mogočevsestransko. Nabran je bil predvsem biološ-ki material.

Izgubili smo s svetovno vojno naše naj-lepše jame v Primorju. Delovanje “Društvaza raziskovanje jam” v Ljubljani nas pa nav-daja z upravičenim upanjem, da dobimo po-leg nedoglednih znanstvenih uspehov tudiza turistiko vsaj skromen nadomestek za iz-gubljeni notranjski in primorski podzemskiraj.

O Postojnski jami beremo, da jo je leta1926. obiskalo nad 160.000 ljudi – že to šte-vilo nam pove, kako postanejo jame lahkovažne tudi za turistovski promet in s tem zanarodno gospodarstvo.

Da tudi v današnji politični Sloveniji kra-sote podzemlja ne zaostajajo za doslej zna-nimi čudeži drugod, nam pričajo slike v da-našnjem “Ilustriranem Slovencu”, ki so ve-činoma reproducirane po posnetkih članov“Društva za raziskovanje jam”.

Za popolnejšo dosego svojih lepih ciljevpa društvo nujno potrebuje aktivnega sode-lovanja javnosti, in le če bo sleherni Slove-nec razumel važnost njegovega dela in ga

tudi skušal podpreti po svojih močeh, bo zizpopolnitvijo tehničnih pripomočkov invzgojo večje čete navdušenih speleologovdruštvo moglo Sloveniji ohraniti sloves pr-ve speleološke pokrajine na svetu.

Besedilo je prepisano z zadnje strani Ilustri-ranega Slovenca, ki je bil tedenska priloga Slo-venca, z dne 13.11.1927, št. 46. Priloga nosi na-slov Podzemski čari Slovenije. Na prvi strani jefotografija velike dvorane Županove jame, natosledi še 35 fotografij različnih jam, fotografijiProteusa anguinusa in netopirja ter fotografijiJosipa Cerka in Jovana Cvijića. Na zadnji stranije tudi grob zemljevid Slovenije z vrisanimi ta-kratnimi pomembnejšimi jamami.

V Ilustriranem Slovencu iz leta 1927 je zani-miva tudi 9. številka z dne 27.2.1927; na njegovinaslovnici je fotografija predjamskega gradu,pred katerim je še mlad sadovnjak z dvema mi-kavnima gospodičnama tistega časa.

Prepisal Marko Šuštar - Maki

Iz starih časov

Page 96: Bilten JKŽ, št. 21

95

SKRIVNOST

Žimar grize v blatno vrv nad menoj,z vsakim cugom bliže sem svetlobi.

V duši pa pojavlja se mi dvom:mar zunaj res je lepše?

***

JAMARJU NA POT

Ena te bo vase vzela,širokih in odprtih rok,druga te bo zavrnila

in iskal jo boš povsod.

V suhi trebuh, hrbetdo krvi boš spraskal,

v vlažne pa kar zdrsnil boš,po blatnih se kot prase valjal,

po mokrih čolne vozil boš.Samo v eno te bo vlak popeljal

in ne misli, da zastonj;spet tretji boš ožino širil.

Premisli dobro, mladi jamar,nauk je pesmi tak:

samo v eno se boš vračal,saj jama tudi spol ima.

***

POSLEDNJA

Mar me res vse blatne jamevabijo le v eno?

V ono pod cipreso,ki kot v Logaško,drugi po štrikih

varno te spustijo.

LUCIFERJU

Grdoba v verigah,sem poglej!

Ukradel sem ti luč,z njo svetil bom

zgubljenim dušam,kazal jim bom pot.

V svoj jih objemzavajal več ne boš,

z obljubami o podzemnem raju,saj več je mraza, blata

kot lepot.

In na koncu stvarnik moj;žal je tudi tvoj,

samo poglej se, grdoba,kakšen si;

po jami vsaki,ki obiskal jo bom,

prosim Te:v večjih količinah,piva, vina, travein lahkih žensk.

***

FOLIJA

Čepeč, v mrazu, podrhtavam;in kot tepec čakam,

da še večji nekje nad manose izkvačka;

ko brlivka v obupu,z zadnjimi plameni,

med nogami oblizujemoja jajca.

Pesmi TOMAž KOBLAR

Pesmi

Page 97: Bilten JKŽ, št. 21

96

Špela Klemen(26.2.1972 - 25.12.1997)

Špela Klemen je utonila v sifonih Šimenkovega brezna.Kot udarec s pestjo v obraz me je zadela ta vest, drobnavestička v časopisu, pa saj sem prav pred dvema dnevomaprejel od nje narejeno in narisano novoletno čestitko! Naslikici je, kakšna ironija, potapljač v zagatah v ozkem ro-vu... In ona je bila naša druga jamska potapljavka, pri tem delu celo uspešna.

Špela Klemen je bila tudi predsednica društva, ki sem ga pred dobrimi 40-imi leti pomagal ustanavljati in usmerjati v načrtno jamarsko delovanje. Nasle-dila je svojo predhodnico in če je bila na občnem zboru, v začetku leta 1997,soglasno izvoljena, to pove, da je bila cenjena, spoštovana, če so se vsi prosto-voljno sklenili podrediti njenemu vodstvu. Pa čeprav je bil med člani tudi kak-šen samozadovoljen mačo.

Katera od šopka deklet, ki sem jih srečal na občnem zboru, je bila pravza-prav Špela? S predhodnico Mojco sta uspeli skupino preurediti, povečati dejav-nost, posebej pa se je njena dejavnost pokazala v zadnjem Biltenu, kjer je vrstanjenih duhovitih ilustracij in tudi poročilo z odprave na Slovaško. Tudi v doma-čih krajih je bila udeleženka vsaj polovice, če ne večine raziskovanj in to pridokaj kratki jamarski karieri.

Smrt je zasekala v mladje, zakaj je tako nedoumljiva Njegova volja? In zakajizgubljamo najboljše?

Dušan Novak

Page 98: Bilten JKŽ, št. 21

97

Dušan Novak(27.7.1931 - 14.9.1998)

Dragi Dušan!Spoznala sva se pred malo manj kot tridesetimi leti na

četrtkovem sestanku tedanje Jamarske sekcije priPlaninskem društvu Železničar. Želel sem si namrečizposoditi jamarske lestvice, da bi si ogledal jamo Govic vBohinju. “Najprej boš nekaj časa hodil z nami po jamah, da se naučiš varne hojepo podzemlju, potem boš pa lahko dobil opremo,” si dejal. In smo se kar takojdomenili za “akcijo”, kot pravimo našim pohodom po podzemlju. Odpravilismo se v jami Lobašgrote in Škorten pri Črnem potoku v bližini Kočevja. Minilopa je še več kot deset let preden sem se slednjič le odpravil v Govic. Pred jamarjiso bili tedaj namreč drugi, večji izzivi - Pološka jama, naslednja leta pa Breznopri gamsovi glavici nad Bohinjem, ki nas je “železničarje” dodobra okupirala.Leta 1972 si bil tudi vodja odprave v to tedaj najgloblje jugoslovansko brezno.Pred tem si leta 1970 vodil tudi prvo jugoslovansko odpravo na drugo celino -v severno Afriko.

Leta naredijo svoje, zato si se počasi poslovil od aktivnega jamarstva in seposvetil organizacijskemu področju v okviru Jamarske zveze Slovenije.

V času službovanja na Geološkem zavodu, kjer si bil zaposlen kot hidrolog,si skrbel za povezavo med zavodom in različnimi jamarskimi organizacijami.Tako je naše delo v podzemlju dobilo nek globlji pomen in ni bilo več gološportno izživljanje. Marsikaj zanimivega se je v tem času odkrilo - tudi na tvojosugestijo in pod tvojim strokovnim vodstvom.

Več kot štirideset let svojega življenja si posvetil jamarjem, jamarstvu, spele-ologiji in zlasti hidrologiji, ki je bila tvoja poklicna usmeritev. Ponikalnice, izviri,povezave med njimi, blatni podzemeljski rovi, potoki, reke in jezera - to je biltvoj svet, ki si mu bil zvest skoraj vse svoje življenje. 158 prvopristopnih jamar-skih zapisnikov nosi tvoj podpis. Proučeval si kraške pojave od rudnika v Mežicido Osapske jame, od visokogorskega krasa Julijcev do Bele krajine.

Scripta manet! Tega si se dobro zavedal in zato veliko pisal. Objavil si preko70 razprav in več kot 200 člankov v različnih časopisih in revijah - večji delseveda v reviji Naše jame, katero si soustvarjal mnogo let. Posebej naj omenimGradivo za slovensko speleološko biografijo z bibliografijo, ki si ga zbral inobjavil pred desetletjem in obsega podatke o skoraj 200 pomembnejših razisko-valcih našega Krasa in podzemskega sveta začenši z Valvazorjem.

Sklenjena je bogata življenjska in strokovna pot našega jamarskega prijatelja,ustanovnega člana Jamarskega kluba Železničar in dolgoletnega funkcionarjaJamarske zveze Slovenije.

Aleš Lajovic

Page 99: Bilten JKŽ, št. 21

98

V ečnih dilem, problemov in glavobolov, ki spremljajo sestanke pred našimi rednimiobčnimi zbori nas je letos rešil “stara kost” Peter Gedei, ki je prevzel vodenje našega

“ferajna”; upamo, da za kaj dlje, kot samo za eno leto. Predsedniško “kladivo” je prejel odDavida Dereanija. Podpredsednik je Miha Čekada, “tajnikuje” Simona Glavan ob občasnipomoči Urše Podvršič in Natalije Oberč. Gospodarstvo oziroma gospodarjenje s klubskoopremo dela preglavice Gorazdu Grmeku in Mihi Celarcu. Glede na to, da sta oba na nek načinpovezana z elektriko, jima največ psihičnih težav povzročajo crkujoče žarnice, kar pomeni,da če bo šlo v tej smeri naprej, bomo morali na sestanke hoditi tako kot v jame - se pravis prižganimi karbidovkami. Denarce (kadar slučajno so) še naprej prizadevno in z velikimveseljem šteje Tibor Gedei, brat dičnega predsednika JKŽ. Na nedavnem sestanku “ferajna”pa je Tibor dobil izdatno strokovno podporo v obliki profesionalnega računovodje Jamarskezveze Slovenije Dušana Maruzzija, ki se je odločil, da je skrajni čas, da se tudi on pridružienemu od jamarskih društev. Odločil se je seveda, jasno kot beli dan, za najboljšega...

���

V elika ljubezen Gorazda (kot gospodarja JKŽ) so očitno “štriki”. Res je sicer, da jih tolikože dolgo ali sploh nismo imeli, vendar se postavlja vprašanje, kje bomo sušili perilo

in kako, saj klinčkov nimamo. Za jame štrikov trenutno v taki količini sploh ne rabimo. Žal.Morda pa le bomo pod Debelim vrhom “navrtali” kaj globljega...

���

Z natni del “štrikarije” je bil pridobljen s pomočjo Dejana Hladnika, ki je uspel za “ferajn”pridobiti velike vojaške šotore, ki pa jih je Tomaž Koblar uspešno pretopil v speleosta-

tike (s pomočjo znanega feničanskega izuma, seveda). Članstvo je tedaj na rednem sestan-ku namreč ugotovilo, da bomo v jame po vsej verjetnosti še hodili, do taborjenja nam pani prav veliko.

���

K o se je pred leti danes pokojni ustanovitelj našega “ferajna” mag. Dušan Novak odločil,da po sedemnajstih letih upravljanja revije Naše jame, osrednjega glasila Jamarske

zveze Slovenije, prepusti mlajši moči, je funkcijo prevzel Aleš Lajovic, v jamarskih krogihznan tudi kot Hov-Hov. In dotični Hov-Hov je bil potem na volilnem občnem zboru JZS vDomžalah leta 1998 izvoljen še za predsednika Jamarske zveze Slovenije. Razmere v Ja-marski reševalni službi, ki deluje kot stalna strokovna služba v okviru JZS-a, so pripeljaledo tega, da je g. Hov-Hov trenutno še v.d. vodje Jamarske reševalne službe. Manjka samoše to, da bi bil sam sebi stari oče.

���

D ogodki tistega popoldneva, ko je umrl Dušan, so bili prav nenavadni. Prav tedaj jenamreč izšla 39. številka Naših jam in Aleš se je namenil, da jo tisto ponedeljkovo

popoldne nese dr. Gamsu in Dušanu, potem gre domov, vzame kolo in gre na vajo Ljubljan-skega okteta (kjer prepeva že vse od ustanovitve tega ansambla v sedemdesetih letih).Slučaj je nanesel, da se je pri dr. Gamsu zadržal v prijetnem in zanimivem klepetu takodolgo, da se mu je že tako mudilo, da je šel z avtom naravnost na vajo in Dušana ni utegnilobiskati. Prav v tem času, ko je bil Aleš na obisku pri dr. Gamsu, je Dušan umrl. In ko seje vrnil zvečer oziroma ponoči z vaje, je ugotovil, da mu je nekdo sunil kolo...

( P ) O S E B N E N

Page 100: Bilten JKŽ, št. 21

99

���

K omentar ustanovnega člana našega “ferajna” Rastota (Marjan Raztresen) na Dušano-vem pogrebu je bil izredno kratek in jedrnat: “Blizu sekajo...”

���

K njižnica JZS-a oziroma skrb zanjo je nekako v domeni našega “ferajna”. Zadnja leta stajo prizadevno vodila Zvonka in Nace, ki se oba začudo pišeta Labernik, kar v prete-

klosti v našem “ferajnu” ni bilo vedno samo po sebi umevno. Trenutno se z zadevo z večjimali manjšim uspehom ukvarja Tomaž Koblar. Nace in Zvonka sta se namreč odločila zapodmladek, ki je nedavno zagledal luč sveta v obliki malega Primoža. Čestitamo!”

���

V eselice našega “ferajna” so navadno dobro obiskane, nadvse intenzivne in izjemnoprijetne. O intenzivnosti priča npr. podatek, da je ob zaključku novoletnega prazno-

vanja v koči pod Pevsko gorco v bližini Štalcerjev na Kočevskem (poleg vseh prisotnih)obnemogel tudi električni agregat. Razneslo ga je...

���

L ansko novo leto smo praznovali na isti lokaciji. Vreme je bilo čemerno in rahlo je de-ževalo. Vendar nas to ni motilo in smo se pozno popoldne 2. januarja povzpeli v snegu

in megli na Goteniški Snežnik pod duhovnim vodstvom neumornega Badija (MilanKüzmič). Glede na navedeno, pa tudi mrak se je že spuščal, vam o razgledu ne bi vedelipovedati nič določenega...

���

Z vezda preteklega Luciferovanja, ki se je odvijalo v Gozdni šoli v Bohinju, je bil brezdvoma Brko (Viktor Robič). Za razliko od naših potapljačev, ki so se v ledeno mrzlem

Bohinjskem jezeru namakali v relativno debelih neoprenih, je Brko čofotal po vodi zgolj vkopalkah (pa še za te ni gotovo, ali jih je imel na sebi).

���

R azpad Jugoslavije in relativno izboljšanje gmotnega stanja članstva je pripeljalo dotega, da je naš “ferajn” v zadnjih letih organiziral in izpeljal več jamarskih odprav v

tujino. Preteklo leto so se tako odpravili na Kubo. Odprava je minila brez resnejših poškodbz izjemo ene zvite noge (Tina Gabrijel) in padca raz fasado propadajoče hiše v Havani, kipa je bil posledica razplamtelih plezalnih strasti sredi noči ob proslavljanju velevažnih ja-marskih uspehov v kubanskem podzemlju. Precej visoko nad siceršnjim pritlehnim dogaja-njem se je Makiju (Marko Šuštar) odtrgala rešetka. Resno je bil ogrožen spodaj parkiranikamion. Zadeva se je srečno iztekla. Tudi za kamion.

���

Č lanstvo nad kubanskimi jamami ni bilo pretirano navdušeno, mnogo bolj jih je pritegnilmorski podvodni svet. Pa tudi sicer so se, glede na izjave, na tej lokaciji mnogo bolje

počutili.

B N E N O V I C E

Page 101: Bilten JKŽ, št. 21

100

št. datum objekt udeleženci1 1.-8.1. Podpeška jama Matej2 3.1. Logarček Špela, Igor3 6.1. Novokrajska jama Tomo, Gorazd, Igor, Damjan, Matej,

Tyson, David in 6 članov JK Netopir4 18.1. Bohinjski predor Špela, Igor, Aleš5 20.1. Novokrajska jama Tomo, Gorazd, Matej, David in 6 članov

JK Netopir6 25.1. Predjama Špela, Igor, Aleš7 25.,27., Podpeška jama Matej, Tomo, Gorazd

28.1.8 8.2. Pucovo - Krastačje brezno David, Peter, Lilo, Nace, Zvonka, Dane,

Mark9 8.2. Jama pri gnezdu Špela, Igor, Gorazd, Miha C.

10 15.2. Kasirova jama, Brinščica Igor, Špela11 15.2. Črncova jama Maki, Aleš, Mislej12 15.2. Logarček Badi, Danilo, Marko + 313 16.2. Logarček Mojca, Mark, Zvonka, Nace14 16.2. Pucovo - Krastačje brezno Lilo, Podpečan, Begič15 16.2. Markonova jama Špela, Igor16 19.2. Podpeška jama Gorazd, Tomo, Matej17 23.2. Viršnica Mark, Mojca18 2.3. Jama pri gnezdu Gorazd, Miha C., Špela, Igor19 2.3. Pucovo - Krastačje brezno Lilo, Matej, Zvonka, Nace20 8.,9.3. Jama pri gnezdu Gorazd, Miha C., Matej21 16.3. Jama pri gnezdu Gorazd, Miha C.22 16.3. Gradišnica Mojca, Mark23 16.3. Mačkovica Krašovec24 16.3. Pekel pri Kopanju Nace, Zvonka25 22.3. Mačkovca jamarska šola26 22.3. Veliko Okence Matej27 22.3. Drenov grič Sandi28 22.3. Županova jama Igor, Špela29 29.3. Lipiška jama jamarska šola30 30.3. Lubniška jama, Kevdrc Zvonka, Nace + 231 30.3. Osoletovo brezno32 31.3. Šimenkovo brezno Tomo, Matej, Špela, Daniela, Nace,

Zvonka, Gorazd33 2.4. Šimenkovo brezno34 5.4. Lobaschgrotte David, Aleš, Matej35 6.4. Šimenkovo brezno36 9.4. Dolenja jama Matej, Gorazd37 9.4. Brezno za rjavim kamnom Dejan, Mark38 9.4. Zadlaška (Dantejeva) jama Zvonka, Nace39 9.4. Viršnica Peter40 9.4. Zelške jame Krašovec41 13.4 Brezno za rjavim kamnom Dejan42 13.4. Jama pri gnezdu Gorazd, Miha C.43 24.4 Brezno za rjavim kamnom Tibor, Dejan, Miha C.44 26.4-2.5. SLOVAŠKA (Domica, Gombasecka, Jolbe, Špela, Igor, Mojca, Mark,

Krasnohorska, Zvoniva, Silicka ledena jama, Brko, Zvonka, Nace, Gorazd,Ochtinska aragonitna jama, Dobšinska Natalija, Milanledena jama, Demanovska jama,Demanovska ledena jama, Vodna jama?)

45 1.5. Ponor Lokve (Predjama) Tomo, Igor

Seznam akcij JKŽ 1997Akcije 1997

Page 102: Bilten JKŽ, št. 21

101

46 2.5. Ponor Lokve (Predjama) Tomo, Matej, Miha, Boštjan, Igor47 3.,5.5. Mrzlek Tomo, Matej48 4.5. Brezno za rjavim kamnom Dejan, Domen, Robi49 9.-11.5. Pucovo - Krastačje brezno Lilo, Dane, minerji JZS50 10.5. Zelške jame Matej, Tomo (potapljanje)51 10.5. Škamperlova jama Gorazd, Natalija52 17.5. Gorjanska jama Kuki, Aleš, Špela, Igor53 24.5. Lobaschgrotte Gorazd, Miha C., Natalija, Peter, Tibor,

Jolbe54 24.5. Luna55 24.5. Kroneggerloch Dani, Tine, Miha C.56 24.5. Brezno na Leški planini Špela, Igor, Badi, Sandi, Danilo57 29.5. Škocjanske jame Igor58 31.5. Zelške jame Brko & Co.59 1.6. Kostanjeviška jama Špela, Igor60 1.6. Jama pri gnezdu Gorazd, Miha C., Natalija, Špela, Igor61 1.6. Martinska jama Badi, Nebojša62 7.6 Brezno za rjavim kamnom Dejan, Natalija, Gorazd, Peter, Miha C.,

Robi63 13.6. Zelške jame Brko64 15.6. Županova jama Špela, Igor65 18.6. Brezno za rjavim kamnom Dejan, Robi66 21.6. Brezno Bavaria Špela, Danilo, Badi, Igor67 22.6. Potočka zijalka Špela, Danilo, Dane, Sandi, Igor, Badi68 22.6. Zelške jame, Karlovica Tomo, Gorazd, Peter + 269 22.6. Jama pri gnezdu Dejan, Robi70 28.6. Jama pri gnezdu Špela, Igor, Dejan, Gorazd, Miha C.71 28.6. Brezno za rjavim kamnom Špela, Igor, Dejan72 5.7. Brezno pri gamsovi glavici Marko, David, Natalija, Gorazd73 20.7. Jama pri gnezdu Gorazd, Miha C., Natalija74 20.7. Podpeška jama Toma, Matej (potapljanje)75 26.7. Habečkovo brezno Tomo, Gorazd, Miha C., Dejan, Peter,

Tibor76 Divje jezero Tomo, Matej77 6.8. Jama pri gnezdu Gorazd78 6.8. Mišnica Špela, Igor79 9.8. jame v Franciji Matej80 9.8. Krška jama81 Okence Tomo, Matej, David82 9.8. Jama v Grapi Bojana, Dejan, Špela, Igor, Tomo83 Bizjakova jama Špela, Igor84 Kostanjeviška jama Špela, Igor85 15.,16.8. Jama v Grapi Špela, Igor, Tomo, Gorazd86 17.8. Balantov izvir pod Lubnikom Tomo, Nadja (potapljanje)87 20.8. Kompoljska jama, Ponor Lokve Matej, David88 21.8. Divje jezero Tomo, Matej89 23.8. Predjama - Ponor Lokve Tomo, Špela, Igor, Peter - JD Rakek90 27.8. Krška jama Zvezdana +191 31.8. Kostanjeviška jama Natalija, Gorazd92 31.8. Habečkovo brezno Tomo, Igor, Špela,93 Tkalca jama94 5.9. Viršnica, Pekel pri Kopanju Miha C., Matej, Igor, Špela, Zvonka,

Nace, Natalija95 9.9. Vrhniška jama Marko96 11.9. Pekel pri Kopanju Miha C., Matej, Špela, Igor97 14.9. Potiskavec Špela, Igor, David98 17.9. Šimenkovo brezno Dandi, Dane, Dule, Mare99 17.9. Potiskavška jama Nebojša, Igor

100 18.9. Pekel pri Kopanju Špela, Igor101 19.9. Potiskavška jama David, Igor

Akcije 1997

Page 103: Bilten JKŽ, št. 21

102

102 20.9. Krška jama - čistilna akcija 12 članov103 20.9. Fičotova jama 12 članov104 20.9. Vodena jama 12 članov105 1.10. Babna jama, Karlovica Matej, Tomo, Alan, Dušan106 1.10. Žegnana jama107 4.10. Predjama Špela, David, Tomo, Igor108 4.10. Logarček Mark, Mojca109 7.10. Predjama Tomo, Matej110 12.10. Železna jama Špela, Igor, Nace, Zvonka111 25.10. Predjama Tomo, Špela, Igor, Grega112 25.10. Lipiška jama Nebojša, Zvonka, Nace + 6113 26.10. Mala Karlovica Zvezdana + 1114 26.10. Grofova jama Zvonka, Nace115 2.11. Česnikova jama, Jama v Grapi, Osejca, Brko, Robi, Borut

Medvedova jama, Risovec, Fužina, Jamapod Pečno rebrijo

116 1.11. Prečna jama ob izviru Temenice, Igor, ŠpelaLukenska jama, Vel. Stražica

117 1.11. Bilpa Matej, Tomo118 2.11. Eleonorina jama, Željnske jame Igor, Špela, Jolbe, Zvonka, Nace, David119 8.11. Jama pri gnezdu Tibor, Miha C., Dejan120 8.11. Škamperlova jama, Jazbina Peter & Co.121 8.11. Jama pod cesto, Planinska jama, Mačkovca, Brko & Co

Jama pod Pečko rebrijo, Zelške jame,Tkalca jama

122 8.11. Zelške jame Zvezdana + 1123 15.11. Jama nad Korinjsko cesto Miha C.124 15.11. Hrvaška: Jopićeva špilja Igor, Špela125 22.11. Mišnica - čistilna akcija Špela, Igor, Badi, Brko, Zvonka, Nace,

David, Miha C., Danijela126 28.11. Lukenjska jama Tomo, Igor V., Matej, Špela, Igor127 6.12. Brinščica Badi, Milan, Dane128 7.12. Rojska jama Špela, Igor129 7.12. Podpeška jama Matej130 13.12. Lobaschgrotte Mark, Mojca, Špela, Jolbe, David131 13.12. Eleonorina jama Tomo, Igor P., Igor V.132 14.12. Podpeška jama Tomo133 25.12. Šimenkovo brezno Špela, Igor, Tomo134 26.12. Šimenkovo brezno Tomo, Matej135 26.12. Križna jama Zvezdana + prijatelji

št. datum objekt udeleženci1 2.,3.1. Vetrnik Natalija, Gorazd2 6.1. Loboschgrotte Matej, Aleš3 10.1. Mrzla jama pri Ložu, Golobova jama Zvezdana, Goran

pri Danah4 12.1. Okence Matej, Tomo5 14.1. Vetrnik Natalija, Gorazd6 14.1. Trakulja Dejan, Robi R.7 17.1. Jama pri gnezdu Gorazd + 28 17.1. Mačkovica Brko9 24.1. Jama pri gnezdu Dejan, Jolbe, Tibor, Natalija

10 24.1. Otoška jama Matej, Tomo, Miha11 25.1. Jama pod ravbarjevim stolpom Zvezdana, Ljubo, Goran12 31.1. Lekinka Matej, Tomo, Igor V.

Seznam akcij JKŽ 1998

Akcije 1997

Page 104: Bilten JKŽ, št. 21

103

Akcije 1998

13 1.2. Črncova jama, Jama pri Črncovi jami Tomo, Aleš, Mislej, Nikolaj14 7.2. Karlovica Tomo, Matej +Rakovčani15 8.2. Jama pod ta visoko skalo Zvezdana, Goran16 8.2. Bilpa Tomo + Črnomaljci17 8.2. Divje jezero Matej, Arne, Morel18 8.2. Krška jama Aleš19 8.2. Jama pri Sv. treh kraljih Marko, Dušan20 8.2. Jama pri gnezdu Gorazd, Natalija, Miha C.21 11.2. Jama pri gnezdu Gorazd, Natalija, Miha C.22 15.2. Scestna jama nad Borovnico Zvezdana, Goran23 15.2. Krška jama David, Brko, Aleš24 19.2. Jama pri gnezdu, Jama pri jami pri gnezdu Natalija, Gorazd25 20.2. Jama pri gnezdu Natalija, Gorazd, Miha C., Marko,

Slavko Č.26 21.2. Scestna jama Zvezdana, Ljubo, Goran27 21.2. Martinska jama Nebojša, Zagi, Dane, Danilo,

Badi + 828 21.2. Mačkovica Zvezdana, Ljubo, Goran29 22.2. Košelevka Zvezdana, Ljubo30 22.2. Jama pri gnezdu Gorazd, Jolbe, Miha C., Erzo31 22.2. Lubniška jama, Kevdrc Nace, Zvonka, Dane32 23.2. Okence Tomo, Matej33 25.2. Divje jezero Matej + prijatelji34 28.2. Mihevcevo brezno, Jocova jama Dejan +JK Borovnica35 28.2. Mala Karlovica Zvezdana, Ljubo, Goran36 28.2. Lučka jama Robi R. + 137 7.3. Križna jama Zvezdana, Ljubo, Goran38 8.3. Martinska jama Badi, Sandi + 139 8.3. Jama pri gnezdu Gorazd, Miha C., Nace, Zvonka, Marko40 12.3. Podpeško jezero David, Igor, Aleš41 12.3. Županova jama Igor, David42 13.3. Divje jezero Matej + 143 14.3. Škocjanske jame Nace, Zvonka + 144 15.3. Potiskavška jama, Ponor Šice, Zelenka Robi R., David, Igor45 19.3. Kostanjeviška jama Igor46 21.3. Drenov grič jamarska šola + Gorazd, Natalija, Mark,

Mojca, Nace47 21.3. Brundlov part Mojca, Mark, Nebojša, Badi48 21.3. Jama pri Sv. treh kraljih Robi R. + 349 22.3. Zelške jame Brko + 550 25.3. Veliko Okence Matej, Robi R.51 28.3. Rokovnjaška jama Miha Č.52 29.3. Tkalca jama Zvezdana + 553 30.3. Podpeška jama Robi R.54 31.3. Veliko Okence Robi R.55 1.4. Drenov grič Gorazd + 356 5.4. Škratovka Miha, Dani, Bota, Denis, Mito57 5.4. Krvava jama Dejan, Bojana58 5.4. Viršnica jamarska šola, Gorazd, Natalija, Nace,

Zvonka, Peter, Tibor, Tomo, Robi R.,Matej, Igor, David, Daniela, Robi, Polona

59 5.4. Krška jama Peter, Tibor, Matej60 5.4 Pekel pri Kopanju Igor, David61 11.4. Škocjanske jame Nebojša + 362 11.4. Dvojno brezno v Lazah, Skednena jama Zvezdana, Ljubo63 12.4. Novo brezno na Dolenjskem Igor64 12.4. Planinska jama Dejan + 165 13.4. Zelške jame, Planinska jama Nebojša, Brko, Simona66 16.4. Podpeška jama Matej, Robi R.67 18.4. Železna jama jamarska šola

Page 105: Bilten JKŽ, št. 21

104

68 19.4. Kostanjeviška jama Igor, Miha C. + 269 29.4. Gradišnica Sandi, Franci, Nebojša, Tanja, Jože70 25.4. –2.5. odprava na Madžarsko Igor, Simona, Nace, Zvonka, Klemen,

Natalija, Gorazd + madžarski jamarji71 1.5. Skednena jama Tibor72 9.5. Vrhniška jama Robi R. + 373 10.5. Scestna jama Zvezdana, Ljubo, Goran74 13.5. Malo Okence Matej, Robo R.75 16.5. Vranja jama, Mrzla jama, Mačkovica, Nace, Klemen

Skednena jama76 17.5. Brezno na Korinju Igor, Gorazd, Natalija, Miha C., Urša,

Tomaž + Ribničani77 17.5. Osoletovo brezno Zvezdana, Ljubo, Goran78 21.5. Križna jama Igor, Simona, Nace, Marko, Dušan, Igor ?79 22.5. Gradišnica jamarska šola80 24.5. Škamperlova jama Miha C., Gorazd – vaja JRS81 27.5. Jama pri gnezdu Natalija, Gorazd, Miha C., Dani82 30.-31.5. veteranska akcija, interni izpit za naziv vsi

mlajši jamar: Vilenica, Lipiška jama,Škamperlova jama

83 7.6. Belojača v Halozah Miha Č.84 7.6. Martinska jama Badi, Sandi85 7.6. Zelške jame Zvezdana, Ljubo, Goran86 14.3. Babja jama - čistilna akcija Helios vsi87 14.3. Koprivnica Igor, Simona, Zvonka, Nace, Miha Č.88 14.6. Anžetovo brezno Zvezdana, Ljubo, Goran89 14.6. Dolenja jama Tomo, Matej90 14.6 Jama pod gradom Luknja Miha Č., Igor, Simona, Tomaž, Urša91 17.6. Potiskavec Robi R. + 192 20.6. Brezno presenečenj Igor, Simona, Badi, Danilo, Nebojša,

Mark, Mojca93 20.6. Ciganska jama Tomaž, Urša94 20.6. Snežna jama pod Raduho Miha Č.95 25.6. Vodna jama Robi R., Matej96 27.6. Mihova jama, Jelovička jama, Kobilna jama Igor, Simona, Tomaž, Urša97 28.6. Jama pri gnezdu Dejan, Robi R.98 28.6. Lučka jama, Željnske jame Urša, Tomaž99 4.7. Pivka jama Matej, Tomo, Aleš, Robi, Peter Ž.

100 4.7. Špilja Lokvarka (Hrvaška) Simona, Igor101 11.7. Judovska hiša pri izviru Krupe Dane, Dani, Zvonka, Nace102 11.7. Ledena jama pri Kunču Aleš + 1103 14.7. Čampari na Cresu Simona, Igor, Tomaž, Urša104 16.7. Kostanjeviška jama Nebojša + 3105 18.7. Vranja jama Urša, Tomaž106 18.7. Lintvern Zvezdana107 18.7. Pivka jama Tomo108 18.7.-29.7. Francija Matej109 19.7. Lučka jama Urša, Tomaž110 25.7. Prepadna jama Jolbe, Igor, Simona, Urša, Tomaž,

Zvezdana, Nace111 25.7. Kanina jama Jolbe, Igor, Simona, Zvezdana, Nace,

Zvonka, Maca112 26.7. Jelovička jama Zvezdana, Jolbe, Zvonka, Nace113 25.7. Ivačičeva jama, Jama pod straniščem Dane, Dani

na Kredarici114 24.7. Jama Baredine pri Poreču Aleš115 30.7. Pajsarjeva jama Robi R., Andrej M. (potapljanje)116 2.8. Coprniška jama Zvezdana117 7.8. Ponor polne lune Miha C., Tina, Igor, Simona, Tomaž,

Urša, Jolbe

Akcije 1998

Page 106: Bilten JKŽ, št. 21

105

118 13.8. Pekel pri Kopanju Nace119 15.8. Pucovo - Krastačje brezno Simona, Igor120 16.8. nova jama v okolici Matruljka Tomaž121 22.8. Medvedjak Jolbe, Urša, Tomaž, Bojana, Dejan, Nace,

Matej122 24.8. Snežna jama (Mežaklja) Kuki123 29.8. Umetni rov v kanjonu Kamniške Bistrice Simona, Igor, Urša, Tomaž, Miha C., Tina124 20.-30.8 Islandske jame - Landmannahellir, Miha Č. + prijatelji

Raufarhólshellir, Grjótagjá, Kirkjan125 1.9. Dve vodni – morski jami na Hvaru Robi R., +1126 6.9. Labodnica, Dimnice, Speleo-terapevtska Urša, Tomaž, Simona, Igor, Nace,

jama v Sežani Tibor, Mateja, Dane, Dani, Maki,Zvezdana, Ljubo, Peter, Jolbe,Marko, Klemen

127 19.9. Jama ob Bazoviški cesti na Miha C., Tina, Urša, TomažGoropajski gmajni

128 19.9. Kostanjeviška jama Kuki, Zvezdana, Ljubo, Zvonka, Nace129 26.9. Šalabajzer na Pokojišču Dejan, Bojana, Zvezdana, Ljubo, + 2130 2.10. Križna jama (čistilna akcija) Zvezdana, Ljubo + prijatelji131 3.10. Jama ob Bazoviški cesti na Goropajski Miha C., Dani, Zvezdana, Ljubo

gmajni132 4.10. Jama pri gnezdu Dejan, Bojana, David + 1133 5.10. Vranja jama, Mačkovica, Skednena jama Miha Č., Roman, Mito134 10.10. Šimenkovo brezno Urša, Tomaž135 10.10. Škocjanske jame Igor, Simona, Nace, Dane, Dani136 18.10. Jama na Hrušici Urša, Tomaž, Tina, Miha C.137 18.10. Coprniška jama Zvezdana + prijatelji138 19.10. Udornica na Konč hribu Dejan + 1139 22.10. Mačkovica Miha Č. + 2140 24.10. Logaška jama Nace, Badi, Simona, Igor, Urša, Tomaž,

Tibor, Peter141 24.10. Jama pri gnezdu Miha C., Gorazd142 24.10. Krvava jama Dejan, Bojana + 2143 24.10. Mačkovica Miha Č. Roman, + 3144 25.10. Divje jezero Matej145 31.10. Kevdrc, Lubniška jama Dane, Dani146 1.11. Jama pri gnezdu Gorazd, Natalija, Zvezdana147 7.11. Govic Tibor, Peter, Bojana, Dejan, Natalija,

Gorazd, Aleš + snemalna ekipa RTV148 7.11. Huda luknja, Rotovnikova jama Zvezdana + 9149 8.11. Ledenica v Paradani Miha Č.150 8.11. Križna jama Zvezdana151 11.11. Jama pri Luciferju (Martuljek) Tomaž152 13.11. Medvedjak Badi, Sandi, Mirjam153 15.11. Mala Krucova jama Dejan, Bojana + 6154 15.11. Dimnice Natalija, Gorazd155 15.11. Postojnska jama Zvezdana, Ljubo, Nace, Miha Č., Dane,

Dani, Marko, Dušan156 22.11. Najdena jama Miha Č., Zvezdana, Ljubo, Bojana, Dejan,

Robi R., Tomaž157 22.11. Martinska jama Badi, Danilo, Nebojša + 5158 29.11. Štinetova jama (Šk. Loka) Zvonka, Nace159 5.12. Križna jama Zvezdana160 12.-13.11. Planinska jama Tomo161 31.10.- odprava na Kubo Jolbe, Robi, Polona, Brko, Urša,

28.11. Dani, Tina, Miha, Simona, Igor,162 17.12. Krvava jama Dejan163 20.12. Lesno Brdo - kamnolom Miha Č., Tomaž, Simona, Igor, Jolbe164 25.12. Šimenkovo brezno – v spomin Špeli Jolbe, Igor, Simona, Robi R., Matej, Tomo

Akcije 1998

Page 107: Bilten JKŽ, št. 21

PASADENA

Page 108: Bilten JKŽ, št. 21

Ilirska 18, Ljubljanatel: 13-15-117, fax: 13-03-475, e-mail: [email protected]

naša podpora vsem nivojem poslovanja

INTRA• certificiran program, ki z enim vnosom in

• z eno evidenco obvladuje prav vsa področja:• glavna knjiga, saldakonti z DDV,

• stroškovno, devizno, osnovna sredstva• ter zna uvoziti podatke iz drugih aplikacij

DENTOK• nadzor plačevanja z upoštevanjem fiksnih prilivov in odlivov

• projekcija denarnih tokov• analiza plačilnega obnašanja partnerjev

EXPERT• hitra in temeljita analiza poslovanja• kaj-če analiza kazalnikov poslovanja

• priprava celovitega plana

vir podatkov za programa expert in dentok je lahkokaterikoli računovodski paket na katerikoli platformi

Page 109: Bilten JKŽ, št. 21

JOLBE

Page 110: Bilten JKŽ, št. 21

Najboljše fotografije dobite s Kodakovim T-Max filmom.

Vodovodna 100, Ljubljanatel.: 061/189 46 00, faks: 061/168 43 40

Obiščite nas v naši trgovini Kodak Express - Mali trg 6

Page 111: Bilten JKŽ, št. 21

Trgovinana debelo in drobno

Kokaljeva 1, Ljubljanatelefon/faks: 061/123 11 40

Page 112: Bilten JKŽ, št. 21

RoènotkanjeZvezdanaKr•iè

Planina 134a,tel. (067) 565 073

Trgovina z alpinistično,planinsko

in treking opremoKrakovski nasip 10, Ljubljana

Delovni čas:Ponedeljek - petek: 9-19h

Sobota: 9-13hTel.: (061) 126 34 28

Telefax: (061) 273 209V A B L J E N I !

Page 113: Bilten JKŽ, št. 21

BTS

Cesta na Brdo 331000 Ljubljana

Tel.: 061/123 24 23

V prijetnem domačemambientu vas pričakuje

preko 20 različnih pizz izkrušne peči

Odprto vsak dan od 10h do 22hob sobotah, nedeljah in

praznikih od 12h do 22h

Page 114: Bilten JKŽ, št. 21
Page 115: Bilten JKŽ, št. 21

Dunajska c. 113, Ljubljana

Telefon: 061/168-44-80; GSM: 041/662-841

MESNICA-DELIKATESADunajska 115, Ljubljana

tel.: 061/168 51 12, fax: 061/168 24 41, GSM: 041/680 548

OKREPČEVALNICA MOJCADunajska 115, Ljubljana

tel.: 061/168 51 90

GOSTIŠČE PRI SLAVKUGospodarsko razstavišče v Ljubljani, Dunajska 10, Ljubljana,

tel.: 061/131 11 22, int. 292

Dunajska 115, Ljubljana