e-Bilten Unikum mar.13

BILTEN 6,51 EUR / MAREC 2013 _ 3

V džungli pravnih virov se marsikdo zmede, kdo drug se ne znajde več, večina pa zabrede v te določbe tako globoko, da pozabi, kakšen je pravzaprav osnovni namen vodenja poslovnih knjig. Ali morajoproizvajalci, trgovci, gostinci res voditi materialno knjigovodstvo? Ali podjetnikom normirancem res ni treba voditi knjig? Odgovore poiščite v temi meseca!

Več o temi meseca lahko preberete na straneh 3, 4, 5, 6

ww

w.ir

acu

no

vod

stvo

.eu

ALI POSLOVNIH KNJIGNI TREBA VODITI?

_ Kristinka Vukovič

UVODNIK

Ljubi me, ne ljubi. Ljubi, seveda ljubi! Fantič že v prvem razredu osnovne šole svoji sošolki riše voščilnico ob dnevu žena. Brez kančka dvoma, pozitivno zazrt v prihodnost. Kakšni dolgovi, korupcija, slaba banka. Zvončki in trobentice!

Sončni žarki kličejo že vse od začetka meseca. Nov čas, novi začetki. Novi športni presežki. Nova vlada. Bo zdaj bolje? Ne vem, mogoče bo, mogoče ne bo takoj, a enkrat bo. Saj bi bil že skrajni čas, čeprav bo najbrž še malo treba stisniti zobe. Vsi smo že po malem siti afer, podtikanj, naših in vaših, krize, počasnosti postopkov in hitrosti sprememb zakonodaje. Siti tudi kontov, standardov, uradnih listov, šifer AOP … Zadnji dan v marcu je tudi skrajni čas, da v računovodstvu pozabimo na stres zadnjih mesecev, da se otresemo napetosti, pritiskov in drugih nebodijihtreba. Nekateri naredijo presek simbolično – s kratkim dopustom, drugi z bilančnino, tretji kako drugače, a treba se je ustaviti, sprostiti in šele potem iti naprej, z brado malo više privzdignjeno kot prej.

Na srečo v tem času ni silnih sprememb računovodske in davčne zakonodaje in ničesar, kar bi bilo nujno postoriti ali ukreniti. Zato v tokratnem Unikumu razmišljamo, kako organizirati vodenje knjig v letu 2013, katere so morebitne posebne zahteve glede vodenja knjig in ali te sploh obstajajo – da razblinimo morebitne neupravičene strahove. Nadalje, da ne bomo razmišljali šele decembra: kaj lahko storimo že zdaj, da bodo ob koncu leta naši odhodki za dane donacije davčno priznane olajšave pri odmeri davka, in kako doseči, da iz vira dohodnine dobimo kaj donacij za naše društvo, zavod ali fundacijo. Unikum smo spet sestavili v upanju, da vam bosta kakšna informacija in nasvet pomagala k hitrejši rešitvi v praksi. Saj poznate naš slogan – iz prakse za prakso!

Vaša Kristinka Vukovič

VSEBINA

Tema mesecaALI POSLOVNIH KNJIGNI TREBA VODITI?

DaVKIDONACIJE

OBDAVČITEV V ZVEZI SPRIDOBITVIJO BLAGA PO 1. 1. 2013

RaČUNOVODsTVO NOVI VIDIKI VLAGANJAV TUJA OSNOVNASREDSTVA

PRaVNI KOTIČeKPOGOJI ZA NIČNOST PO ZPREZP-1 IN NASPLOH

POGOJI ZA NIČNOST PO ZPREZP-1 IN NASPLOH

mNeNja IR

KaDRI IN DeLOKAJ UPOKOJENCEM PRINAŠA NOVI ZAKON OPOKOJNINSKEM ININVALIDSKEMZAVAROVANJU

3-6

7-8

9

10

11-12

12

13-16

17

UNIKUM, letnik 7

Izdaja:Inštitut za računovodstvoTržaška cesta 5151351 Brezovica pri LjubljaniT: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50E: [email protected]

Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, [email protected] urednica: Kristinka VukovičVir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara ŠušteršičTisk: Birografika Bori d.o.o.Posamezna številka stane: 6,51 EUR.Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 8,5% DDVLetna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 20% DDVNaročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217. www.iracunovodstvo.eu

ZVONČKIINTROBENTICE

koledarskega, a ker zanje vedno vel-ja, da je davčno leto enako koledar-skemu, se v praksi nihče ne odloča za drugačno rešitev.

Kdaj je dovoljeno vodenje knjig po sistemu enostavnega knjigov-odstva? Odgovor na to vprašanje daje 73. člen ZGD-1: to je dovoljeno podjetniku, če v zadnjem poslov-nem letu ni prekoračil dveh od teh meril:• da povprečno število delavcev ne presega tri,• da so letni prihodki nižji od 50.000 evrov,• da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 evrov.

To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

sestavljati letnega poročila in voditi poslovnih knjig pa ni treba tistim podjetnikom, ki po Zakonu o dohodnini ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normira-


Poslovne knjige vodimo preprosto zato, da svojega spomina ne obremenjujemo preveč oziroma ker ta sčasoma postaja nezanesljiv; zato podatke o poslovanju zapisujemo. Vodenje poslovnih knjig ni nikakršen novodobni izum ali novodobna obveza. Bi pa marsikdo, čigar dejavnost ni prav obsežna, beležil manj dogodkov, kot to od nas zahtevajo predpisi – najpogosteje podatke o prodaji, stanju premoženja, stanju dolgov. Take pač, kot bi bile in dejansko so poslovne potrebe podjetnika, podjetja, druge organizacije.

TEMA MESECA 3

Ažal poslovnih knjig ne vodi-mo samo za lastne poslovne in ekonomsko upravičene

potrebe, temveč tudi zato, ker so podlaga za obdavčitev in torej ob-vezne za davčne namene (govo-rimo o davčnem knjigovodstvu in računovodstvu) in ker so obvezne na podlagi zakona – recimo za zbiranje statističnih podatkov, za javno objavo in varovanje upnikov. Da ne bi vsakdo vodil knjig po svoje in preveč različno vrednotil sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov – saj bi se s tem izgu-bila primerljivost, statistika pa bi povsem izgubila vrednost svojega sporočila –, so sprejeta določena pravila, ki veljajo za vse. Ta pravi-la so zapisana v obliki zakonov, pravilnikov, odredb, standardov, pojasnil k standardom, kodeksov računovodskih načel … V džungli pravnih virov se marsikdo zmede, kdo drug se ne znajde več, večina pa zabrede v te določbe tako glo-boko, da pozabi, kakšen je pravza-prav osnovni smisel in namen teh knjig, zato ›komplicira‹ in vztraja pri nekih evidencah in kontrolah, ki morda niso niti potrebne niti smiselne. Zato današnji članek na-menjamo kratkemu pregledu pod-lag za vodenje knjig po vrstah sub-jektov, odgovarjamo na nekatere dileme v praksi in pojasnjujemo, kdaj je mogoče odstopati od stan-darda – vodenje knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva.

Gospodarske družbe in po-

družnice tujih pravnih oseb pri vodenju poslovnih knjig za po-slovne namene upoštevajo najmanj Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Kodeks računovodskih načel, slovenske računovodske standarde (sRs) ali mednarodne standarde računovodskega poro-čanja (msRP) ter enotni kontni okvir.1 Vsi našteti subjekti vodijo poslovne knjige dvostavno. Po-slovne knjige lah-ko vodijo za leto, ki je drugačno od koledarskega leta. Poslovne knjige so tudi podlaga za sestavitev davčnega obračuna, ki se sestavlja za davčno leto. Davčno leto je enako koledarskemu; ka-dar pa je poslovno leto različno od koledarskega, se ob predhodni pri-glasitvi davčni upravi lahko davčni obračun sestavlja za davčno leto, ki je enako poslovnemu letu. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb za družbe sicer omogoča ugotavljanje odhodkov z upoštevanjem normi-ranih odhodkov, vendar družbe to ne odvezuje od obveznosti vodenja knjig po ZGD-1.

Samostojni podjetniki posa-mezniki upoštevajo enake vire ka-kor družbe, le da zanje vedno veljajo slovenski računovodski standar-di. mali podjetniki pri vodenju upoštevajo sRs 39, v določenih primerih knjige vodijo dvostavno, v drugih enostavno, v nekaterih primerih pa jim poslovnih knjig sploh ni treba voditi. Tudi samostoj-ni podjetniki bi lahko vodili knjige za poslovno leto, ki je različno od

SESTAVLjATI LETNEgA POROčILA IN VOdITI POSLOVNIh KNjIg PA NI TREBA TISTIM POdjETNIKOM, KI PO ZAKONU O dOhOdNINI UgOTAVLjAjO dAVčNO OSNOVO Z UPOšTEVANjEM NORMIRANIh OdhOdKOV.

ALIPOSLOVNIH KNJIGNI TREBA VODITI?

1 Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije.

nih odhodkov. Zakon o dohodnini določa, da normirani odhodki vel-jajo za tiste fizične osebe, katerih prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v preteklem davčnem letu ne pre-segajo 50.000 evrov. To pravilo vel-ja tudi za tiste, ki so na novo začeli z dejavnostjo, v vseh primerih pa je tak način ugotavljanja davčne os-nove treba v naprej priglasiti.

Za davčne namene se torej odhodki tistih, ki so tak način ugo-tavljanja davčne osnove izbrali in priglasili, ugotavljajo v pavšalni višini 70 odstotkov dejanskih pri-hodkov, poslovnih knjig po ZGD-1

in sRs pa jim ni treba voditi. To še ne pomeni, da ne vodijo nikakršnih knjig ali evidenc. Zanje namreč velja poseben pravilnik, ki ga je na podlagi določb Zakona o davčnem postopku sprejel in objavil minis-ter za finance. Spremembe Pravil-nika o poslovnih knjigah in dru-gih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, so bile objavljene v Uradnem listu, št. 21, z dne 13. 3. 2013, in veljajo že za davčno leto 2013, zato si v na-daljevanju oglejmo ta nova pravila.

Pravilnik določa, da tisti, ki po-slovnih knjig ne vodijo, za davčne namene vodijo najmanj:• evidenco knjigovodskih listin in• evidenco osnovnih sredstev.

Evidenca knjigovodskih listin je evidenca, v katero fizična oseba vpisuje knjigovodske listine, ki do-kazujejo poslovne dogodke v zvezi s prihodki, pripoznanimi v skladu s slovenskimi računovodskimi stan-

dardi ali zakonom, ki ureja dohod-nino. Najpogosteje bodo to izdani računi in obresti na transakcijskem računu, lahko pa tudi prihodki na podlagi internih temeljnic (na primer razmejeni prihodki od pre-jete subvencije za samozaposlitev) in na podlagi drugih listin (na primer za obresti po posojilni po-godbi).

Evidenca knjigovodskih lis-tin se lahko vodi vezano (v knjigi, zvezku), na prosti listih (karticah) ali računalniško. Če se evidenca vodi računalniško, mora biti kadar-koli možno kontroliranje knjiženja, kadarkoli jo mora biti mogoče pri-kazati na zaslonu in po potrebi na-tisniti na papir. minimalna vsebina te evidence je:• zaporedna številka vpisa,• datum vpisa,• številka knjigovodske listine,• datum knjigovodske listine,• opis poslovnega dogodka,

4

EVIdENcA KNjIgOVOdSKIh LISTIN SE LAhKO VOdI VEZANO (V KNjIgI, ZVEZKU), NA PROSTI LISTIh(KARTIcAh) ALI RAčUNALNIšKO.

UNIKUM Marec 2013 _ Tema meseca _ Ali poslovnih knjig ni treba voditi?

Z. št. vpisa

Datumvpisa

Št. knj.listine

Datumknj. listine

Opis poslovnegadogodka

Kupec, posl. partner Zneseklistine

Znesekprihodkov po

SRS ali ZDoh-2

Znesekpopravka

prihodkov*

Datumplačila

Opombe

1 12/02/2013 13/001 12/02/2013 Izdan račun za prevod knjige Založba MK, d.d. Lj 3.000,00 3.000,00 0,00 3/15/2013

2 28/02/2013 13/002 27/02/2013 Izdan račun za prevod slikanice ciciban cicido d.o.o. 600,00 600,00 0,00 4/16/2013

3 31/03/2013 03-2013 31/03/2013 A-vista obresti na TRR NLB 1,23 1,23 0,00

4 31/03/2013 ZZ-123-5-2013 31/03/2013Pogodba subvencijasamozaposlitev

Zavod za zaposlovanje 3.500,00 1.604,00 -1.896,00 4/15/2013delež subvencije za11 mesecev 2013

5 16/06/2013 13/003 16/06/2013 Izdan račun za prevod črtice Založba Svet, d.d. 8.800,00 8.800,00 0,00 9/15/2013

6 14/11/2013 13/004 14/11/2013 Izdan račun za prevod zbirke Založba MK, d.d. Lj 6.750,00 6.750,00 0,00 1/15/2014

7 31/12/2013 12-2013 31/12/2013 A-vista obresti na TRR NLB 3,52 3,52 0,00 1/2/2014

SKUPAJ: 22.654,75 20.758,75 -1.896,00

Podjetnik: Prevajalstvo Ana Novak s.p.Naslov: Mednarodna cesta 9, 1000 LjubljanaDavčna Številka: 12345678

Evidenca knjigovodskih listin za leto 2013

* - Vpiše se znesek popravka prihodkov na davčno priznane prihodke (zmanjšanja in povečanja)

POJASNILO:Ana bo v svojo davčno napoved za 2013 vpisala davčne prihodke v višini 20.758,75 EUR,saj se prihodki upoštevajo na podlagi zakona o dohodnini po računovodskih predpisih!

• znesek iz knjigovodske listine,• znesek prihodkov, pripoznanih po sRs ali Zakonu o dohodnini,• znesek popravka prihodkov na ra-ven davčno priznanih (zmanjšanja in povečanja prihodkov),• drugi podatki, ki so pomembni za izračun davka.

Evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Z zaporedno številko, s katero je listina vpisana v evidenco, mora zavezanec označiti tudi listino in jo v takem vrstnem redu priložiti k evidenci. Pri vpisovanju podatkov v evidenco je treba upoštevati še naslednja pravila iz sRs 39:• knjižbe v poslovnih knjigah morajo temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah;• pri ročnem vodenju poslovnih knjig se vanje piše s črnilom, kopirnim svinčnikom, kemičnim svinčnikom ali strojem; v njih ne smejo ostajati prazne vrste, temveč mora biti po časovnem zaporedju

izpolnjena vsaka vrstica prostora za knjiženje; pri računalniškem vodenju poslovnih knjig mora računalniški program preprečevati nedovoljene vpise;• nevezani listi poslovnih knjig se ne smejo uničiti, iz vezanih knjig pa se listi ne smejo iztrgati;• vpisi si morajo slediti po časovnem zaporedju ter biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni;• knjiži se praviloma v osmih dneh od dneva, ko so listine, ki izpričujejo nastanek poslovnega dogodka, iz-dane oziroma prejete na mesto, kjer se vodijo poslovne knjige, najmanj pa enkrat mesečno; še ne knjižene knjigovodske listine morajo biti na voljo na kraju, kjer se vodijo po-slovne knjige;• napačna knjižba se razveljavi (stornira), tako da se najprej na isti strani konta odšteje enak znesek, nato pa se pravilni znesek knjiži na pravi konto.

Evidenca knjigovodskih lis-tin se zaključuje s stanjem na dan 31. decembra, v primeru prene-hanja opravljanja dejavnosti ali statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe. Evidenca, ki je vodena na prostih listih, se zaveže, zaključitev evidence pa se podpiše. Evidenco je treba zaključiti tako, da vanjo ni mogoče vnašati podatkov oziroma da že vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati.

Evidenca osnovnih sredstev mora vsebovati zaporedno številko osnovnega sredstva, vpisanega v evidenco, opis osnovnega sred-stva, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve, po-datke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva.

Zasebnik in podjetniki, ki oprav-ljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost ter poslovnih knjig ne vodijo ali jih vodijo po sistemu enostavnega knjigovodstva, mora-jo voditi tudi evidenco nabave in porabe pijač in živil. Evidenca nabave in porabe pijač mora biti dnevno vodena. Evidenca nabave in porabe živil se vodi po nabavni vrednosti, poraba živil pa se ugo-tavlja mesečno na podlagi popisa zalog. Evidenci nabave in porabe pijač in živil morata biti vedno v gostinskem obratu.

Ali je materialnoknjigovodstvo obvezno?

Velikokrat se postavlja vprašanje, ali je obvezno knjiženje nabave materiala prek kontov zalog mate-riala. stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v dejan-skih zneskih ob nabavi takega ma-teriala. Podjetje se lahko odloči,

5www.iracunovodstvo.eu

Knjigovodska listina jeverodostojna, če se prinjenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brezdvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka.

POMEMBNO:

Z. št. vpisa

Datumvpisa

Št. knj.listine

Datumknj. listine

Opis poslovnegadogodka

Kupec, posl. partner Zneseklistine

Znesekprihodkov po

SRS ali ZDoh-2

Znesekpopravka

prihodkov*

Datumplačila

Opombe

1 12/02/2013 13/001 12/02/2013 Izdan račun za prevod knjige Založba MK, d.d. Lj 3.000,00 3.000,00 0,00 3/15/2013

2 28/02/2013 13/002 27/02/2013 Izdan račun za prevod slikanice ciciban cicido d.o.o. 600,00 600,00 0,00 4/16/2013

3 31/03/2013 03-2013 31/03/2013 A-vista obresti na TRR NLB 1,23 1,23 0,00

4 31/03/2013 ZZ-123-5-2013 31/03/2013Pogodba subvencijasamozaposlitev

Zavod za zaposlovanje 3.500,00 1.604,00 -1.896,00 4/15/2013delež subvencije za11 mesecev 2013

5 16/06/2013 13/003 16/06/2013 Izdan račun za prevod črtice Založba Svet, d.d. 8.800,00 8.800,00 0,00 9/15/2013

6 14/11/2013 13/004 14/11/2013 Izdan račun za prevod zbirke Založba MK, d.d. Lj 6.750,00 6.750,00 0,00 1/15/2014

7 31/12/2013 12-2013 31/12/2013 A-vista obresti na TRR NLB 3,52 3,52 0,00 1/2/2014

SKUPAJ: 22.654,75 20.758,75 -1.896,00

OPOMBA:Stolpci označeni s niso zakonsko predpisani, temveč smo jih dodalimi, da je evidenca bolj infomativna. Bralci jih seveda lahko opustijo.

6

MATERIALNO KNjIgOVOdSTVO jE SMOTRNO VOdITI TAM, KjER BO TO PRINESLO dRUgE KORISTI: OMOgOčALO NAdZOR NAdPORABO, ANALIZE V ZVEZI ZNABAVNO, PROIZVOdNO INPROdAjNO FUNKcIjO INPOdOBNO.

UNIKUM Marec 2013 _ Tema meseca _ Ali poslovnih knjig ni treba voditi?

da bo prejete račune za mate-rial knjižilo neposredno na stroške materiala, kljub temu pa mora za-gotoviti evidence in dokazila (re-cimo z delovnim nalogom, grad-benim dnevnikom in podobno) o namenski porabi materiala, kar je potrebno bolj zaradi utemeljevanja ustrezne višine odhodkov. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) določa, da se za ugo-tavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. To pomeni, da podjetje z evidencami o porabi materiala ali na drugačne načine dokazuje, kje in za kaj je bil material porabljen oziroma da je poraba materiala povezana s pri-dobivanjem prihodkov. Vendar neposredne obveze po ZGD-1, sRs in msRP glede vodenja material-nega in blagovnega knjigovodstva ni. Zato zlasti v primerih, ko mate-rial ne potuje na zalogo, temveč gre ob nabavi naravnost v porabo ali gradnjo, ekonomsko ni smiselno voditi materialnega knjigovod-stva zgolj za to, da ga vodimo, saj si s tem povzročamo nepotrebne stroške. materialno knjigovodstvo je smotrno voditi tam, kjer bo to prineslo druge koristi: omogočalo nadzor nad porabo, analize v zvezi z nabavno, proizvodno in prodajno funkcijo in podobno. Ob tem po-drobneje pojasnimo še zakonske obveze glede vodenja knjig v gos-tinstvu in v dejavnosti trgovine.

Zakon o gostinstvu določa pogoje za opravljanje te dejavnosti in obveznosti gostincev (glej Zakon o gostinstvu, ZGos-UPB2, Uradni list RS, št. 93/2007). Zakon ne vse-buje določb o vodenju poslovnih knjig, prav tako jih ne vsebuje noben pravilnik, sprejet na pod-lagi tega zakona. Tudi Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in

o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti te obveznosti za gostince ne pred-pisuje.

Gostinci, ki vodijo poslovne knjige na podlagi ZGD (gospodar-ske družbe, samostojni podjetniki, podružnice tujih oseb), pri voden-ju knjig upoštevajo določila sRs in MSRP. Gostinci, ki vodijo po-slovne knjige na podlagi Zakona o društvih, upoštevajo določila sRs.

Niti sRs niti msRP ne vsebujejo zahteve po vodenju analitičnega knjigovodstva zalog, o vodenju pomožnih knjig se namreč vsaka našteta organizacija odloča sama, glede na svoje potrebe (denimo glede na sestavljanje kalkulacij, izboljšanje ekonomičnosti, zagotav-ljanje preglednosti poslovanja, lažje dokazovanje upravičenosti višine stroškov in potrebnosti odhodkov ipd.) in temeljna računovodska načela iz Kodeksa računovodskih načel (na primer načela ekono-mičnosti v računovodstvu).

Vse naštete osebe pa vodijo knjige ne le za poslovne potrebe in obvezne sestave letnih poročil za namene javne objave in državne statistike, temveč tudi zaradi zahteve Zakona o davčnem pos-topku (ZDavP-2). Ta namreč v 31. členu davčnim zavezancem na-laga: »Osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skla-du s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, dru-gim zakonom ali računovodskim standardom, so jih dolžne voditi tudi za namene izvajanja zako-nov o obdavčenju in tega zakona.« Če so osebe dolžne voditi knjige po svojem temeljnem predpisu ali računovodskem standardu, ZDavP-2 torej določa, da to velja hkrati tudi za davčne namene, in zavezancem ne nalaga dodatne obveznosti glede vodenja knjig, dodatnih evidenc – denimo glede gibanja količin zalog v dejavnosti. Tudi kak poseben davčni zakon (denimo Zakon o davku na dodano vrednost) te obveze za zavezance gostince ne vsebuje. Ob tem spet spomnimo na Pravilnik o po-slovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost: ta pravilnik velja le za tiste fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

sklenemo torej lahko, da za našteti krog davčnih zavezancev iz zakonodaje ne izhaja obveznost vodenja analitičnega knjigovod-stva zalog. Pravilnik z 2. členom posebej določa, da morajo te fizične osebe, ki opravljajo gos-tinsko in slaščičarsko dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovod-stva, voditi tudi evidenco nabave in porabe pijač in živil (ali z drugimi besedami, dodatne evidence za za-loge morajo voditi vse tiste fizične osebe, ki opravljajo gostinsko de-javnost, ki vodijo knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva ali pa knjig ne vodijo, ker so obdavčene kot normiranci). Iz te obveze so izvzeti tisti zavezanci, ki opravlja-jo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za katero se davčna osnova od dohodka ugo-tavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka (katastrskega dohodka ali pavšalne ocene dohodka na panj), torej razni vinotoči, planšarije, os-mice, izletniške kmetije …

Za gostince, ki so društva, gos-podarske družbe, podružnice tujih pravnih oseb in tiste samostoj-ne podjetnike, ki vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, dnevno vodenje analitičnih evidenc zalog pijač ozi-roma hrane ni predpisano. Predpi-sano je le za fizične osebe, ki oprav-ljajo dejavnost, brez kmetov, katerih dohodek se ugotavlja na podlagi ocene katastrskega dohodka.

Še beseda ali dve o trgovcih. Od 25. 3. 2008 delovanje trgovcev ureja Zakon o trgovini (ZT-1; Ur. l. Rs, št. 24/2008). Za trgovce je pomemben predvsem 7. člen zakona, ki določa, da mora trgovec zagotoviti eviden-tiranje poslovnih dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s sRs ali msRP, zanj je tudi obvezno sestav-ljanje prevzemnega dokumenta, drugih nadrobnih evidenc pa zakon ne predpisuje. Zato je prav mogoče, da bo kak trgovec v dobi, ko imajo nekateri vse artikle opremljene s črtnimi kodami, vse listine obde-lujejo na e-način, vodil zaloge še vedno ročno in zgolj finančno. Pa ni s tem prav nič narobe – mogoče je celo pametno in prav.

jena dohodnina pripade proračunu Republike Slovenije. Tudi sicer je smiselno preveriti, komu sploh na-menjamo dohodnino – mogoče so naše želje danes drugačne od tistih izpred nekaj let.

Če želi torej društvo prejeti sred-stva, ki jih fizične osebe iz svoje dohodnine namenjamo za donaci-je, ne zadošča izjava, da je dobro-delno ali da ima športne, kulturne in podobne namene, temveč mu mora biti priznan bodisi poseben status bodisi mora biti določeno, da je njegova dejavnost v javnem in-teresu.

Kdaj se za društvo šteje, da je v javnem interesu, določa Zakon o društvih (ZDru-1). status društva v javnem interesu podeljujejo različna ministrstva, odvisno od področja delovanja, za katero bi društvo rado pridobilo ta status. Vsako ministrstvo ima na svoji spletni strani navodila, kako vložiti dokazila in vlogo za pridobitev sta-tusa društva v javnem interesu za področje, ki spada pod njegovo okrilje. V določenih primerih lahko status v javnem interesu dobijo tudi druge pravne osebe zasebnega pra-va (zavodi, ustanove, zadruge), ne-vladne organizacije, verske skup-nosti in podobno, če po vsebini ustrezajo pogojem, ki so določeni za posamezno področje (za področje kulture je treba izpolnjevati pogoje po Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo in pogoje, obja-

DONACIJE_ Kristinka Vukovič

Donacija je dan znesek denarja, storitve ali blaga, brez pričakovanja protiusluge ali celo obveznosti vračila od prejemnika, torej brez kakršnegakoli dolga ali obveze prejemnika donacije. Po tem se tudi razlikuje od sponzorstva, kjer se za dano zahteva protiusluga – recimo zahvala na javnem mestu in s tem reklama sponzorja. Zato sponzorska pogodba ni nič drugega kot pogodba o plačilu za storitev reklamiranja (in s tem predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, davkom od dohodka), medtem ko pri donaciji pogodba ni potrebna – če gre za pravo donacijo, kjer nekaj darujemo brez pričakovanj in zahtev po čemerkoli v zameno. Da bi bila dona-cija zanesljivejši vir prihodka društev, fundacij, invalidskih organizacij, zavodov, fizičnih oseb ipd. in da bo za donatorja ta znesek vsaj davčna olajšava (kot ena od stimulacij za doniranje), pa je treba kljub vsemu izpolnjevati nekaj pogojev, ki si jih bomo v nadaljevanju pobliže ogledali.

DAVKI 7

Donacija kot vir financiranja pravne osebe

Ko društva, fundacije in druge organizacije zbirajo donacije, jim te predstavljajo prihodek in vir finan-ciranja, ki jim omogoča izvajanje aktivnosti in ciljev društva ipd.

Fizične osebe, ki smo rezidenti in zavezanci za dohodnino, lah-ko na podlagi 142. člena Zakona o dohodnini zahtevamo, da se do 0,5 odstotka naše dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenja za finan-ciranje splošno koristnih namenov oziroma za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindi-katov. Za splošno koristne namene se štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, do-brodelni, ekološki, kulturni, športni, verski in drugi nameni, ki se oprav-ljajo v okviru dejavnosti rezidentov slovenije, ki so po posebnih pred-pisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepri-dobitnih dejavnosti in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona zaradi oprav-ljanja te dejavnosti priznan pose-ben status ali določeno, da je nji-hova dejavnost v javnem interesu ali je dobrodelna. med te rezidente se ne vštevajo rezidenti pravne osebe, ki so jih ustanovile ali ka-terih člani so pravne osebe javnega prava. Seznam upravičencev obja-

vlja vlada, vodi pa se v okviru mi-nistrstva za finance. Samo tistim, ki so uvrščeni na ta seznam, torej lahko namenimo del svoje dohod-nine (0,1 ali 0,2 ali 0,3 ali 0,4 ali 0,5 odstotka dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5 odstotka dohodnine), zanje pa je to lahko vir financiranja za njihovo splošno koristno delovanje, zato je seveda ključno vprašanje, kako se uvrstiti na ta seznam.

Odločitev o tem, komu bomo fizične osebe namenili del svoje dohodnine, lahko spremenimo bodisi prek e-davkov bodisi s pisno vlogo na obrazcu z naslo-vom ›ZaHTeVa za namenitev dela dohodnine za donacije‹ (ob-razec DOHZAP, št. 3) ali ustno pri davčnem organu. Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s kate-rimi razpolaga na dan 31. decem-bra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenut-ka, ko davčni organ prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve. Če smo Zahtevo izpolnili nepopolno in se ugotovi, da upravičenec ne obstaja ali ne obstaja več, namen-

dRUšTVO LAhKO PREjMEdOTAcIjE IZ VIRA dOhOdNINE,čE PRIdOBI STATUS V jAVNEMINTERESU.

8

vljene na spletni strani ministrstva, pristojnega za kulturo). Društva s statusom društva v javnem intere-su so vpisana v posebni evidenčni knjigi, podlaga za njihovo evidenti-ranje pa je Pravilnik o vsebini, obliki in načinu vodenja registra društev, registra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu.

Poleg statusa v javnem interesu je za uvrstitev na seznam možnih donirancev iz vira dohodnine lah-ko pogoj določitev, da je dejavnost pravne osebe v javnem interesu. Pri tem omenimo ustanove in fundacije, za katere vodi evidenco ministrstvo za notranje zadeve. Na njihovi spletni strani torej lahko vstopimo v evidenco ustanov in preverimo, ali je status konkretne ustanove splošno koristen in do-brodelen. Za področje delovanja ustanove pristojno ministrstvo (za ustanovo, ki deluje na področju pomoči otrokom, je na primer pristojen direktorat za družino pri mDDsZ) objavi soglasje k aktu o ustanovitvi v Uradnem listu, po-datke sporoči ministrstvu za fi-nance, ki potem poskrbi, da vlada uvrsti ustanovo na seznam (kar je spet objavljeno v Uradnem listu), šele zatem je ustanova tudi na sez-namu, ki je javno dostopen vsem in objavljen na spletni strani Dursa. sliši se zapleteno, a postopek je utečen in po teh pravilih neprido-bitne organizacije pridejo do vira financiranja, to je do dela dohod-nine, ki jim ga namenjamo fizične osebe. Davčna uprava je tudi tista, ki potem upravičencem nakazuje sredstva iz vira dohodnine.

Donacija kot pomoč fizični osebi

Društvo, ustanova, fundacija, zavod in druge organizacije lah-ko prejmejo donacije ne le iz vira dohodnine, temveč od vseh dru-gih oseb ter nevezano na kake posebne postopke. Te donacije, ki jih srečujemo dnevno, so za naše računovodsko in davčno oko še posebej zanimive, če lahko do-natorju prinašajo olajšavo, ali ka-dar želimo pomagati prejemniku donacije, ki je fizična oseba, tako da ga to ne bi dodatno davčno ob-remenilo. Za te primere je dobro vedeti, da ima v primerih, ko se pravna oseba odloči iz različnih

vzgibov pomagati fizični osebi, taka pomoč zanjo praviloma za posledico najmanj še obračun akontacije dohodnine. Kljub temu so nekatere denarne pomoči oproščene plačila dohodnine, kar je treba preveriti v 20. členu Za-kona o dohodnini. med oproščene spadajo tudi pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od do-brodelnih ustanov, katerih usta-novitev in poslovanje je skladno z zakonom, ki ureja ustanove. To bomo, kot omenjeno, preverili v evidenci ustanov pri ministr-stvu za notranje zadeve. Zato je za fizično osebo davčno ugodneje, če dobi pomoč od ustanove, kot če bi pomoč za isti namen dobila neposredno od kakega podjetja, zavoda ali celo društva.

Donacija kot strošek in davčna olajšava

Donacije kot izdatki pravnih oseb in fizičnih oseb, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnos-ti, se v njihovi poslovni bilanci ob-ravnavajo kot strošek. V davčnem obračunu izdatki za donacije niso priznani stroški, lahko pa jih v pri-meru pozitivne davčne osnove uveljavljajo kot davčno olajšavo.

Za uveljavljanje davčne olaj-šave tako Zakon o dohodnini (66. člen ZDoh-2) kot tudi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (59. člen ZDDPO-2) določata, da se olajšava prizna za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, do-brodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, šport-ne, kulturne, ekološke, verske in splošno koristne namene, in sicer le za taka izplačila rezidentom slo-venije in rezidentom drugih držav članic EU, razen poslovnim enotam rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo zunaj držav članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanov-

ljeni za opravljanje navedenih de-javnosti kot nepridobitnih deja-vnosti. Višina koriščene olajšave je omejena z višino davčne osnove in z 0,3 odstotka obdavčenih prihod-kov donatorja.

Oba zakona torej ne vežeta izplačil na organizacije, ki bi imele bodisi na podlagi zakona bodisi na podlagi vloge status organizacije oziroma društva v javnem interesu. Zahtevata le, da ste po posebnem predpisu ustanovljeni za oprav-ljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti. Poleg navedene 0,3-odstotne olajšave obstaja še ena dodatna olajšava, ki lahko predstavlja največ 0,2 odstotka obdavčenih prihodkov zavezanca, to je za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za taka izplačila prosto-voljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugi-mi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljena za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti. Za uveljavljanje te dodatne olajšave velja torej pogoj, da ima društvo, ki je prejelo donacijo, status društva v javnem interesu.

Po pojasnilu Davčne uprave, št. 4210-834/2006, z dne 8. 8. 2006, kot dokazila donatorjem za nji-hovo uveljavljanje olajšave društvo predloži pojasnilo o namenu zbi-ranja sredstev, ki mora biti sklad-no s temeljno dejavnostjo društva in aktom društva, oziroma izjavo prejemnika donacije o namenski porabi zbranih sredstev. To dokazi-lo kot tudi kopijo statuta ali drugega akta društva, ki izkazuje namen de-javnosti društva oziroma skladnost namenov in ciljev delovanja društva kot nepridobitne organizacije z na-meni, za katere se prizna donacija, naj bi zahteval izplačevalec donaci-je oziroma organizator donatorske akcije neposredno od prejemnika donacije kot sestavni del vloge ozi-roma prošnje za donacijo.

MEd OPROščENE dAVKA SPAdAjO TUdI POMOčI, KI jIh POMOčI POTREBNE OSEBE PREjMEjO Od dOBROdELNIh USTANOV, KATERIh USTANOVITEV IN POSLOVANjE jE SKLAdNO Z ZAKONOM, KI UREjA USTANOVE.

UNIKUM Marec 2013 _ Davki _ Donacije

OBDAVČITEV V ZVEZI SPRIDOBITVIJO BLAGA PO 1. 1. 2013

_ dr. Mateja Drobež Tomšič

Končno je bilo objavljeno težko pričakovano pojasnilo davčne uprave v zvezi z obdavčitvijo dobav blaga in pridobitev blaga znotraj Skupnosti. S tem smo pridobili odgovore na vprašanja, ki smo jih v decembru 2012 naslovili na davčno upravo v zvezi z obdavčitvijo pri pridobitvi blaga iz Unije. Predvsem je bilo aktualno vprašanje, ali se obračuna DDV ob pri-dobitvi blaga na dan izdaje računa tudi v primeru, ko je račun izdan pred opravljeno dobavo tega blaga.

DAVKI 9

Iz pojasnila davčne uprave ›Nastanek obveznosti obračuna DDV od pridobitev blaga znotraj Unije in odbitek tega DDV‹ (št. pojasnila 4230-750361/2012-2, z dne 20. 2. 2013)

izhaja, da obveznost obračuna DDV ne nastane na dan izdaje računa, če je izdan pred opravljeno dobavo blaga. Obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa za že opravlje-no dobavo blaga, če pa ta ni izdan pravočasno, je treba DDV obračunati po črki zakona (najkasneje) 15. dne naslednjega meseca po opravljeni dobavi blaga. Tako pri pridobitvah bla-ga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa le, če je račun izdan po opravljeni dobavi (ne pa tudi pred opravljeno dobavo) in pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljiv dogodek (ko je bila opravljena dobava oziroma pridobitev tega blaga).

Bistveno za razumevanje v tem primeru je, da ob izdaji računa pred opravljeno dobavo blaga še ne nastane ob-veznost obračuna DDV, ker obdavčljivi dogodek še ni nastal in zato niso izpolnjeni pravni pogoji za nastanek obveznosti obračuna DDV od take pridobitve blaga.

V omenjenem pojasnilu davčne uprave tako najdemo primer, ko je bila dobava blaga opravljena 10. 1. 2013, račun pa izdan 8. 1. 2013. Davčna uprava je pojasnila, da obveznost obračuna DDV nastane 15. 2. 2013, zaradi česar se ta dobava poroča v davčnem obdobju za februar.

Posebno pozornost bo še naprej treba namenjati datumu, ko pride do obdavčljivega dogodka oziroma dobave ali pri-dobitve blaga. Obdavčljivi dogodek nastopi na dan, ko je opravljena pridobitev blaga, torej ko je prenesena pravica do razpolaganja na tem blagu, kot da bi bil prejemnik lastnik. Praviloma velja, da se ta datum ugotovi na podlagi trgovin-skih klavzul Incoterms, ki določajo medsebojne obveznosti prodajalca in kupca v zvezi z dobavo blaga. To velja, če se pogodbeni stranki zanje dogovorita (izrecno ali molče). Upo-raba teh klavzul med drugim pove tudi kraj in čas dobave blaga pri kupcu ter kraj in čas prehoda nevarnosti izgube ali

poškodovanja blaga s prodajalca na kupca. Poglejmo primer uporabe klavzule EXW (franko tovarna). ›Franko tovarna‹ po-meni, da prodajalec izpolni obveznost dobave, ko da blago na razpolago kupcu v svojih prostorih ali na drugem nave-denem kraju (v delavnici, tovarni, skladišču ipd.). Prodajalec nima obveznosti nakladanja blaga na kakršnokoli vozilo.

Drugo vprašanje, ki je marsikoga mučilo v stroki, pa je pravica do odbitka vstopnega DDV ob pridobitvi blaga. strogo branje Zakona o DDV in Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 je privedlo do razlage, da pravice do odbitka v teh primerih ni mogoče izkoristiti pred prejemom računa. Zato smo davčni upravi v zvezi s tem postavili vprašanje, da bi pojasnila, ali smemo v stroki tolmačiti pridobitev pravice do odbitka vstopnega DDV pri pridobitvah blaga ugodneje za davčne zavezance, kar bi bilo mogoče tudi na podlagi načel o pridobitvi pravice do odbitka DDV po Direktivi 2006/112/ES. Tako je davčna uprava pojasnila, da lahko določbe glede pravice do odbitka vstopnega DDV razumemo tako, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV, če ima račun v trenutku, ko se izteče rok za predložitev obračuna DDV za obdobje, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV.

Primer:

Davčni zavezanec lahko od 1. 1. 2013 odbije DDV, ki je obračunan od pridobljenega blaga, tudi na podlagi računa, ki ne vsebuje vseh pogojev iz členov 80.a do 84.a ZDDV-1 pod pogojem, da v obračunu DDV navede vse podatke, ki so potrebni za izračun zneska, ki ga je dolžan plačati za pri-dobljeno blago. Pogoj za uveljavljanje odbitka DDV pri pri-dobitvi blaga so izpolnjeni tudi v primeru, ko ima davčni zavezanec drug dokument, ki ima sestavine računa. Po 84. členu ZDDV-1 je račun lahko izdan v papirnati ali elektronski obliki.

Pridobitev blaga

Izdaja računa

Nastanek obveznosti obračuna

Mesecprejema računa

Nastanek pravice do odbitka DDV

10. 1. 2013 8. 1. 2013 15. 2. 2013 januar februar

Pridobitev blaga

Izdaja računa

Nastanek obveznosti obračuna

Mesecprejema računa

Nastanek pravice do odbitka DDV

10. 2. 2013 13. 2. 2013 13. 2. 2013 6. 3. 2013 13. 2. 2012

10

NOVI VIDIKIVLAGANJA V TUJA

OSNOVNA SREDSTVA


O vlaganjih v tuja osnovna sredstva smo v Unikumu že večkrat pisali, vselej smo jih razlagali na podlagi določil Slovenskih računovodskih standardov, pojasnil davčne uprave in veljavne davčne zakonodaje. Nedavno pa je Odbor preizkušenih računovodij glede sredstev sprejel strokovno razlago, ki odpira nove poglede na vlaganja v tuja osnovna sredstva, zato si jih v nadaljevanju oglejmo tudi mi.

RAČUNOVODSTVO

Po sRs med opredmetena os-novna sredstva štejemo tudi tista, ki sicer niso v naši lasti

ali finančnem najemu, jih pa pod-jetje obvladuje na drug način ter tako uporablja pri ustvarjanju proiz-vodov, opravljanju storitev, dajanju v najem ali za pisarniške namene, vse to v času, daljšem od enega obračunskega obdobja. Definicije vlaganj v tuja osnovna sredstva v mRs 16 ne najdemo, pravzaprav se mednarodni standardi tudi z definicijo, kaj vse so opredmetena osnovna sredstva, natančno ne ukvarjajo, temveč zgolj omenijo, da so to sredstva, ki jih podjetje ima več kot eno obračunsko ob-dobje in jih uporablja pri proizva-janju ali dobavljanju proizvodov ali opravljanju storitev, daje v najem drugim ali uporablja za pisarniške namene. sRs za vlaganja v opred-metena osnovna sredstva v tuji lasti še določajo, da se pri vlagatelju izkazujejo bodisi kot samostojno razpoznavna opredmetena osnov-na sredstva bodisi kot deli opred-metenih osnovnih sredstev. Tako mednarodnim kot slovenskim računovodskim standardom pa je skupno to, da je za uvrstitev vla-ganj med osnovna sredstva ključno tudi obvladovanje sredstva. Kdaj se sredstvo obvladuje, v sRs posebej ni pojasnjeno, najdemo pa to razlago v 9. točki Pojasnila OPmsRP4 (glej Uredbo Komisije ES, št. 1126/2008, objavljeno v Uradnem listu L 320, dne 29. 11. 2008, str. 0001–0481), kjer je navedeno, da se pravica do obvladovanja uporabe temeljnega sredstva prenese, če je izpolnjen katerikoli od naslednjih pogojev:

• Kupec ima možnost ali pravico ravnati s sredstvom ali drugim odrediti, da ravnajo s sredstvom na način, ki ga določi, ko pridobiva ali obvladuje več kot nepomembno količino učinka ali druge korist-nosti sredstva.• Kupec ima možnost ali pravi-co kontrolirati fizični dostop do temeljnega sredstva, ko pridobiva ali obvladuje več kot nepomembno količino učinka ali druge koristnos-ti sredstva.• Dejstva in okoliščine kažejo, da je malo verjetno, da ena ali več strank, razen kupca, vzamejo več kot nepomembno količino učinka ali druge koristi sredstva, ki jo proizve-de ali ustvari sredstvo v času trajan-ja dogovora, in da cena, ki jo kupec plača za učinek, ni niti pogodbeno določena na enoto proizvoda niti ni enaka tržni ceni na enoto proiz-voda v času dostave proizvodov.

Odbor zaključuje, da kadar pod-jetje vlagatelj sredstva obvladuje, jih izkaže med osnovnimi sredstvi, kadar ne, pa med dolgoročnimi ak-tivnimi časovnimi razmejitvami. V prvem primeru jih torej prenaša med odhodke z obračunom amor-tizacije, v drugem pa z direktnim prenosom med stroške materiala in storitev.

spomnimo še, da v primerih, ko vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti izkažemo med osnovnimi sredstvi (po novem na kontu 046), zanje tudi vel-jajo vse določbe splošnih sRs (vrednost se lahko razporedi na pomembne dele, začetek amor-tizacije s prvim dnem meseca, ki sledi razpoložljivosti za uporabo…).

Kako bomo določili amortizacijsko stopnjo? Z upoštevanjem kriterijev iz SRS 13.8, pri čemer ne spreg-lejmo tudi kriterija pričakovanih omejitev uporabe (zgornja meja za amortizacijsko dobo je trajanje na-jemnega razmerja).

s tem pa zgodba še ni končana: poleg računovodskega vidika je treba upoštevati še najmanj vidik odhodkov v zvezi z obračunom davka od dohodkov pravnih oseb in dohodka iz dejavnosti fizičnih oseb. Tematiko je obravnaval Od-bor sekcije preizkušenih davčnikov pri slovenskem inštitutu za revizijo. Kot vemo, je davčna uprava izdala pojasnilo, da se odhodki amor-tizacije priznajo, če so obračunani po največ 10-odstotni stopnji, torej po stopnji za druga vlaga-nja. Odbor sekcije preizkušenih davčnikov pa meni drugače: da je treba za davčne namene upoštevati amortizacijsko stopnjo, ki je glede na predhodno razvrstitev sred-stva določena za posamezno vrsto sredstva (na primer za zgradbe, op-remo), in ne amortizacijsko stopnjo za druga vlaganja. Imamo torej dve različni stališči – kaj zdaj? Kot smo v Unikumu zapisali že februarja, za potrebe obdavčitve velja izključno zakon in na podlagi zakona bo tudi odločalo sodišče, če bi do postopka prišlo. Prej se bo moral vsak zave-zanec sam odločiti, katero pojasni-lo (če sploh) bo upošteval in kaj bo znal zagovarjati, če bi do postopka prišlo.

11

_ Nina Orehek

Enoosebna družba z omejeno odgovornostjo se ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki se v primeru večosebne družbe z omejeno odgovornostjo imenuje družbena pogodba. Med obema oblikama družb je tudi nekaj razlik pri načinu sprejemanja odločitev in vodenju sprejetih sklepov v knjigi sklepov.

PRAVNI KOTIČEK

Odločanje družbenika v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo

Če družbo ustanavlja samo ena oseba (ustanovitelj), ta oseba sprejme akt o ustanovitvi, ki je lah-ko bodisi v obliki notarskega zapisa ali pa sestavljen na posebnem ob-razcu v pisni oziroma elektronski obliki. Navedeno je mogoče le, če:• se vložki vplačajo samo v denarju z nakazilom na bančni račun in je celoten znesek vložkov (najmanj 7.500 €) plačan pred vložitvijo pred-loga za ustanovitev družbe,• se akt o ustanovitvi sklene na ob-razcu VEM, v katerem vsebine ni mogoče spreminjati (listina se avto-matsko generira iz sistema e-Vem, prav tako vse druge obvezne priloge k predlogu za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo), in• želi družbenik voditi elektronsko knjigo sklepov.

Pravni posli, ki jih sklene edini družbenik v imenu družbe s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko, morajo biti v pisni obliki, razen tis-tih, ki so sklenjeni pri rednem po-slovanju. Prav tako za sklepanje po-godb, ki jih sklene edini družbenik v imenu družbe s samim seboj, ni potreben kolizijski zastopnik družbe (zastopnik, ki bi namesto edinega družbenika v imenu družbe sklenil pogodbo z edinim družbenikom in tako preprečil konflikt interesov). To se smiselno uporablja tudi za delniško družbo z enim delničarjem.

Ustanovitelj samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1 (spo-daj našteta po alinejah) in mora vse odločitve v zvezi s temi zadevami vpisovati v knjigo sklepov (sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nima-

jo pravnega učinka). (Glede potrebe po prisotnosti notarja, glej spodaj.)

Ustanovitelj sklepe o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1 vpisuje:• bodisi v pisno knjigo sklepov, ki jo mora potrditi notar pred vpisom prvega sklepa,• bodisi v elektronsko knjigo sklepov, ki jo vodi notarska zbornica (če se je družba z omejeno odgovornostjo ustanovila na preprostejši način).

Več o načinu vodenja knjige skle-pov si lahko preberete na naslovu e-uprava.gov.si/e-uprava/. V knjigo sklepov kljub vsemu ni treba vpiso-vati sklepov, ki jih sprejme ustano-vitelj ob ustanovitvi družbe in na katerih njegov podpis overi točka

Vem ali notar, ki v imenu ustano-vitelja vloži elektronski predlog za vpis ustanovitve družbe v register.

Splošne določbe o odločanju družbenikov na skupščini (večosebne) družbe z omejeno odgovornostjo

Družbeniki (večosebne družbe z omejeno odgovornostjo) sprejemajo sklepe na skupščini, razen če s pisno izjavo sklenejo, da se skupščina ne opravi. sklep o tem morajo soglasno sprejeti vsi družbeniki. V tem pri-meru sporočijo svoje glasove poslo-vodji pisno, telefonsko, telegramsko ali z uporabo podobnih tehničnih sredstev.

SKLEPIDRUŽBENIKOV

Zadeve, o katerih družbeniki na skupščini odločajoskladno s 505. členom ZGD-1:

Potreba po notarju

Sprejetje letnega poročila Ne

Uporaba bilančnega dobička Ne

Vplačilo in vračilo naknadnih vplačil Ne

Sprememba višine osnovnega kapitala(npr. za namene pokritja izgube)

Da, ker se mora hkrati spremeniti družbena pogodba

delitev, odsvojitev in prenehanje poslovnih deleževter izključitev družbenika

Da, ker se mora hkrati spremeniti družbena pogodba

Postavitev in odpoklic poslovodje, prokurista inposlovnega pooblaščenca

Ne

Imenovanje in odpoklic likvidacijskih upraviteljev,ko se začne postopek likvidacije po 105. členu Zgd-1

Ne

Sprememba družbene pogodbe, ki je bila sklenjenapred notarjemPosebnost: Če se s spremembo družbene pogodbepovečajo obveznosti družbenikov do družbe, morajo sklep, razen pri povečanju osnovnega kapitala, sprejeti vsi družbeniki.

Da, razen v primeru spremembe sedeža, firme ali dejavnosti.

Sprememba družbene pogodbe, ki je bila sklenjena naposebnem obrazcu: priložiti je treba prečiščeno besedilodružbene pogodbe na novem obrazcu, ki se ujema spriloženim sklepom o spremembi družbene pogodbe.

Ne, razen če se s spremembo družbene pogodbe določajo sestavine družbenepogodbe, ki jih vsebina obrazca ne omogoča.

Prenehanje družbe po skrajšanem postopku Da

Odločanje o statusnih spremembah(združitve, delitve družb)

Da

Nujnost navzočnosti notarja na skupščini:

12

Navzočnost notarja na skupščini se praviloma zahteva pri delniških družbah, pri družbah z omejeno odgovornostjo pa je potrebna zgolj takrat, ko se sprejemajo take odločitve, ki jih mora končno potrditi notar oziroma morajo biti v obliki notarskega zapisa (navedeno v tabeli). enako velja za enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, kjer se navzočnost notarja tudi ne zahteva, razen kadar ZGD-1 določa, da mora sklep potrditi notar (ta-bela). Če stranka tako želi, je lahko notar vedno navzoč.

Družbeniki poleg tega (po 505. členu ZGD-1) odločajo tudi o:• ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij,• uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju,• zastopanju družbe v sodnih pos-topkih proti poslovodjem in

• drugih zadevah, ki jih določa za-kon ali družbena pogodba.

Skupščina družbenikov veljav-no odloča, če je navzočih toliko družbenikov, da imajo večino glasov (praviloma daje vsakih dopolnjenih 50 evrov osnovnega vložka družbeniku en glas, vendar je to z družbeno pogodbo lahko določeno drugače). Če z zakonom ali družbeno pogodbo bi določeno drugače, odločajo družbeniki na skupščini z večino oddanih glasov.

Sklic skupščine v večosebni družbi z omejeno odgovor-nostjo

skupščino skliče poslovodja:• da se odloča o zadevah iz 505. člena tega zakona,• če je to nujno za interese družbe,• če se z letno bilanco ali bilanco med poslovnim letom ugotovi, da je izgubljena polovica osnovnega kapitala, in

• v drugih primerih, določenih z za-konom ali družbeno pogodbo.

skupščina se skliče s pripo-ročenim pismom vsem družbe-nikom, v katerem mora biti na-veden tudi dnevni red skupščine, najmanj 25 dni pred zasedanjem skupščine. Če skupščina ni pravil-no sklicana, lahko veljavno spreje-ma sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki. To velja tudi za sklepe o zadevah, ki niso bile najavljene na način, predpisan za sklic, vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine.

Družbena pogodba lahko določi, da se že v vabilu na skupščino določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem času ne bi bila sklepčna; skupščina na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih družbenikov. Naknadni dan zase-danja skupščine ne sme biti do-ločen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu.

UNIKUM Marec 2013 _ Pravni kotiček _ Sklepi družbenikov

ALI STE VEDELI:

Ničnost kot najstrožja sankcija neveljavnosti pogodb strank pride v poštev, če:• je pogodba v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli,• pogodba ne vsebuje določenega elementa, ki bi ga morala vsebovati, in obratno (npr. ni v predpisani obliki ali vsebuje nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv predmet),• pogodba posamezno stranko postavlja v nepošten položaj.

Krog ničnih pogodb je odprt, kar pomeni, da se ničnost presoja v vsakem primeru posebej, kriterije za ničnost pa lahko določajo različni pravni predpisi (temeljni je sicer Obligacijski zakonik, ki določa posledice in postopek uvel-javljanja ničnosti). Tako npr. ZPreZP-1 v 9. členu določa, da je ničen pogodbeni dogovor, ki je očitno nepravičen do upnika glede roka plačila, višine zamudnih obresti ali povrnitve stroškov izterjave. Kot ›dogovor‹ se razume bodisi celotna pogodba bodisi posamezno pogodbeno določilo. ZPreZP-1 v istem členu natančneje določa, kako se presoja očitna nepravičnost dogovora.

Kdo lahko uveljavlja ničnost in rok zauveljavljanje ničnosti

Ničnost lahko uveljavlja vsaka zainteresirana oseba, ki izkaže pravni interes (vsakdo, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno pravno korist, torej da se mu z razveljavitvijo pogodbe spremeni pravni položaj – zgolj ekonomska ko-

rist ne zadošča), pri tem pa ZPreZP-1 v 9. členu dodatno našteva skupine subjektov, ki že po zakonu izkazujejo pravni interes za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti po-godbe. Na ničnost v primeru spora pazi tudi sodišče po uradni dolžnosti.

Ničnost se lahko uveljavlja le v sodnem postopku – po-godbo mora razveljaviti sodišče. Dokler se pogodba sodno ne izpodbija iz razloga ničnosti, bo v pravnem smislu os-tala v veljavi in stranke zavezuje. Pri tem pravica do uvel-javljanja ničnosti ne ugasne, zato pravila o zastaranju ne pridejo v poštev.

Posledice ničnosti in možnost ohranitve v veljaviČe sodišče ugotovi, da je pogodba nična, mora vsaka

pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na pod-lagi take pogodbe, če to ni mogoče, pa mora posamezna stranka dati ustrezno denarno nadomestilo.

Ničnost posameznega pogodbenega določila ne po-meni tudi ničnosti celotne pogodbe, ampak ta ostane v veljavi, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena.

Če nična pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, velja ta druga pogodba, če je to v skladu z namenom, s katerim sta pogodbenika sklepala pogodbo in če se lahko šteje, da bi sklenila to pogodbo, če bi vedela za ničnost svoje pogodbe. Če vzrok ničnosti preneha pozneje, nična pogodba naknadno ne postane veljavna.

POGOJI ZA NIČNOST PO ZPreZP-1 IN NASPLOH

Konsignacijska prodaja blaga v EU

V poslu sodelujejo naslednji partnerji: podjetje A (slovenski davčni zavezanec, lastnik blaga), podjetje B (konsignacijsko skladišče oziroma obrat na Portugalskem) ter podjetja C, D … (kup-ci blaga, portugalski davčni zavezanci). Pod-jetje A blago odpremi oziroma prenese na ob-rat podjetja B (9. člen ZDDV-1), podjetje B blago uskladišči. Za podjetje A prenos blaga sprem-ljajo dokumenti (proforma faktura – dokument za prenos blaga v EU – in CMR). Podjetje B, ki opravlja storitev manipulacije z blagom, pod-jetju A izstavi fakturo za opravljeno storitev. Podjetje A izda račun kupcem blaga (portu-galskim davčnim zavezancem) z DDV (46. člen ZDDV-1). Blago fizično potuje iz skladišča pod-jetja B h kupcem, davčnim zavezancem na Por-tugalskem. Kaj se šteje za pridobitev blaga v EU, kakšne so naše obveznosti?

MnenjeKot omenjate, ste prodajalec blaga v Sloveniji, ki dobavi

blago iz Slovenije v konsignacijsko skladišče pri družbi B (kupcu), davčnem zavezancu iz Portugalske.

Če prenesete blago iz svojega podjetja v drugo državo članico EU zato, da bi vzpostavili zalogo blaga pri vašem kup-cu, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici eU, se tak prenos blaga šteje za dobavo blaga v skladu z 9. členom ZDDV-1, in sicer takrat, ko se taka transakcija v drugi državi članici obravnava kot pridobitev blaga znotraj Unije (1. odstavek 21. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Po naši zakonodaji bi se v primeru konsignacijskega skladišča v Slo-veniji taka transakcija obravnavala kot pridobitev blaga zno-traj Unije takrat, ko bi kupec izvzel blago iz zaloge (iz tega konsignacijskega skladišča), zato predvidevamo, da bo enako veljalo tudi na Portugalskem. Predlagamo, da to preverite pri svojem kupcu na Portugalskem, ker je to odvisno od portu-galske zakonodaje o DDV.

›Zaloge blaga pri kupcu‹ pomeni zaloge blaga, ki so v vaši lasti kot prodajalca in skladiščene v skladišču kupca (lastnem ali najetem). skladiščeno blago se ne sme uporabljati od trenut-ka, ko je dano v skladišče, do trenutka, ko je izvzeto iz zaloge.

V uvodu smo omenili, da se prenos blaga iz vašega podjetja v drugo državo članico zaradi vzpostavite zaloge blaga pri kup-cu šteje za dobavo blaga po 9. členu ZDDV-1. Ta dobava je sicer obdavčljiva v sloveniji, vendar je oproščena plačila DDV po 46. členu ZDDV-1, če so izpolnjeni pogoji za uporabo te opros-titve (prodaja blaga kupcu, ki je identificiran za namene DDV

Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

STROKOVNA MNENJA IR

MNENJAPripravljajo jih predvsem:

_ Maja Bohorič,

_ Beti Božnar,

_ Maja Dolinar Dubokovič,

_ dr. Mateja Drobež Tomšič,

_ Marija Ravnik,

_ Kristinka Vukovič.

13

v drugi državi članici EU, blago pa je dobavljeno iz Slovenije v drugo državo članico EU), kar po opisu velja za vaš primer.

Najprimerneje bi bilo po našem mnenju sklicevanje na 1. točko 46. člena ZDDV, če bo družba B kot komisionar proda-jala blago na Portugalskem, saj bi lahko šteli, da ste ob izvze-mu blaga iz skladišča s strani komisionarja opravili dobavo blaga temu kupcu (komisionarju) neposredno, komisionar (družba B) pa takoj naprej nadaljnjim kupcem (družbam C, D in drugim portugalskim davčnim zavezancem). Pri komisij-ski prodaji namreč sočasno nastaneta obe dobavi.

Predvidevamo, da v vašem primeru ne bo potrebna vaša identifikacija za namene DDV na Portugalskem, saj to situ-acijo primerjamo s situacijo iz pojasnila DURS ›Prenos blaga v drugo državo članico in pridobitev blaga iz druge države članice za vzpostavitev zaloge blaga pri kupcu‹, št. 42601-520/2004, z dne 21. 2. 2005, iz katerega izhaja, da se v obratni situaciji, ki bi nastopila v Sloveniji, prodajalcu ne bi bilo treba identificirati za namene DDV v Sloveniji. Predlagamo, da si tudi pri tem vprašanju pridobite potrditev, da se vam ni treba identificirati za namene DDV na Portugalskem, če bo posel potekal tako, kot je zapisano v tem mnenju.

Obdavčljivi dogodek pri tej dobavi blaga v eU nastane, ko se šteje, da je opravljena pridobitev blaga na Portugalskem (izvzem blaga iz konsignacijskega skladišča), obveznost obračuna DDV oziroma vključitve te dobave v obračun DDV kot oproščene dobave in tudi rekapitulacijsko poročilo pa nastane takrat, ko je to določeno v 8. odstavku 33. člena ZDDV-1. Obveznost obračuna DDV po tej določbi nastane na dan izdaje računa ali, če račun ni bil izdan, 15. dan v mesecu, ki sledu mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Ob takem poteku poslov ste po 4. odstavku 21. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 dolžni v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki ste jih vzpostavili pri svojem kupcu, posebej pa še:• državo članico, kamor ste odposlali blago in v kateri ste vz-postavili zalogo blaga;• identifikacijsko številko za DDV kupca, pri katerem ste vzpostavili zalogo blaga in ki mu jo je izdala država članica, v kateri ste vzpostavili zalogo blaga;• datum odpošiljanja blaga v drugo državo članico;• datum, ko kupec prejme blago v svoje skladišče;• skupno vrednost blaga v zalogi v evrih;• opis blaga v zalogi;• količino blaga v zalogi;• datum, ko kupec izvzame blago iz zaloge in se šteje, da je opravljena dobava skladiščenega blaga.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS,

1 _

št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

Prezaposlitev delavcev – prefakturi-ranje plač ali zaračunavanje storitev

Zanima nas, kako prefakturirati plačo. Delav-ca smo (zaradi kvote invalidov) prezaposlili v drugo podjetje, ker pa opravlja skladiščna dela za naše podjetje, moramo strošek plače zaračunati našemu podjetju. Ali je to oprav-ljena storitev in se zaračuna DDV’ ali lahko zaračunamo iz drugega podjetja kako drugače?

MnenjeZagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku pred-

stavlja posebno dejavnost, ki je regulirana v 163. do 174. členu Zakona o urejanju trga dela.

Delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporab-niku, je vsaka pravna ali fizična oseba, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi z delavci z namenom, da bi delavce napotil k upo-rabniku, pri katerem ti delavci začasno delajo pod nadzo-rom in v skladu z navodili uporabnika, in je pri ministrstvu, pristojnem za delo, vpisan v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu oziroma v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotav-ljanja delavcev drugemu delodajalcu.

Zakon o urejanju trga dela v 164. členu določa pogoje za opravljanje dejavnosti. Delodajalec lahko zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku, če pred oddajo vloge za opravljanje te dejavnosti:• v obdobju zadnjih dveh let ni kršil delovnopravne zako-nodaje;• v obdobju zadnjih dveh let nima neporavnanih obveznosti s področja davkov in prispevkov;• izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo; pogoje iz prejšnjega odstavka mora delodajalec izpolnjevati ves čas zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/posredovanje_zaposlitve_in_zagotavljan-je_dela/zagotavljanje_dela_vloga/) najdete še druge koristne informacije za pripravo vloge za registracijo te dejavnosti.

Pri opravljanju dejavnosti zagotavljanja dela delavcev dru-gemu uporabniku se drugemu uporabniku zaračuna strošek dela, ki se mu doda še določen pribitek. celoten strošek je obdavčljiv z davkom na dodano vrednost, saj se po določilih Zakona o davku na dodano vrednost to šteje za opravljanje storitev, če jo opravlja davčni zavezanec po ZDDV-1.

To storitev z vidika zakonodaje o DDV opredeljujemo kot storitev posredovanja delovne sile, kar pomeni nameščanje oziroma posojanje osebja drugemu uporabniku za plačilo, pri čemer delavci opravljajo dela pod vodstvom in nadzorom naročnika podobno kot redno zaposleni. To vključuje pre-mestitev, posojanje ali najem delovne sile za plačilo oziroma

storitve, ki jih opravljajo agencije za zaposlovanje ali prido-bivanje kadrov, v zvezi s posredovanjem delovne sile med drugimi strankami (Davčni bilten t/00, str. 13).

Če pa zaračunavate storitve po urah ali glede na oprav-ljena dela oziroma storitve, ne govorimo o zagotavljanju dela delavcev drugemu uporabniku, temveč o opravljanju storitev po pogodbi o opravljanju teh storitev, ki se torej zaračunavajo po uri ali po opravilih. Opravljanje teh storitev je prav tako predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.• Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), Ur. l. RS, št. 80/2010. Spre-membe: Ur. l. RS, št. 40/2012-ZUJF.• Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in načinu sodelovanja de-lodajalca z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Ur. l. RS, št. 106/2010. Spremembe: Ur. l. RS, št. 38/2012.

Storitve zasebnega vrtca

Imamo zasebni vrtec. Storitve varstva otrok zaračunavamo z 8,5-odstotnim DDV, prav tako obroke hrane. V pogodbah z naročniki je nave-deno, da se vse dodatne aktivnosti zaračunajo posebej. Zanima nas, kako je v primeru, ko gre-do npr. na izlet in jim to dodatno obračunajo: na prejetem računu za ta izlet dobi vrtec obračunan 20-odstotni DDV, ki si ga lahko šteje kot vhodnega. Kako se to pravilno izkaže na izhodnem računu? Gre to po enakem siste-mu kakor npr. pri upravnikih stavb, ko morajo posebej ločiti osnove in DDV za 8,5 oziroma 20 odstotkov? Izlet zaračunajo po dobaviteljevi ceni, torej ne dodajajo vrednosti.

MnenjeV vašem drugem primeru gre verjetno za zasebni vrtec, ki

opravlja storitve domačega varstva, to je varovanja otrok na domu. To je obdavčeno z znižano davčno stopnjo, ker verjetno ne izpolnjujete pogojev za uporabo oprostitve iz 42. člena ZDDV-1 v povezavi s 43. členom ZDDV-1 oziroma sled-nje niste priglasili pri davčni upravi.

Predvsem iz sodne prakse sodišča eU izhaja, da se po enotni davčni stopnji obdavčujejo storitve, ki se štejejo za enotno oziroma enovito storitev, izpeljano iz tega pa to tudi pomeni, da se podporne storitve obdavčujejo enako kakor glavna storitev. Poenostavljeno povedano: podporna storitev je potrebna, da se lahko opravi glavna storitev.

ali gre za enotno dobavo, se presoja na podlagi sodil iz sodb sodišča eU. Za enotno dobavo se šteje, kadar sta dva ali več elementov ali dejanj, ki jih opravi davčni zavezanec za stranko, tako tesno povezana, da objektivno sestavljata eno sámo, nedeljivo gospodarsko transakcijo, katere razdelitev bi

14 UNIKUM Marec 2013 _ Strokovna mnenja IR

2 _

3 _

bila umetna (glej sodbo z dne 29. 3. 2007 v zadevi Aktiebo-laget NN, C-111/05, točka 23, ter sodbi Part Service, točka 53, in RLRe Tellmer Property, točka 19). Z opredelitvijo enotne dobave so povezane še druge sodbe sodišča eU (Levob, Re-cueil, CPP, Don Bosco ipd.). Storitev je še posebej treba šteti za pomožno (podporno) storitev glavne storitve, če sama za stranko nima lastnega namena, temveč je sredstvo, da ta lah-ko uporablja glavno storitev ponudnika storitve pod boljšimi pogoji.

V vašem primeru je treba presojati torej vse vidike, na primer to, kaj je namen opravljanja storitve, ali je izlet sa-mostojna storitev ali pa je del programa varstva otrok, torej ali je potreben, da se izvede program varstva otrok, in tako predstavlja sestavni del tega programa. Če boste v svojem primeru ob uporabi zgornjih smernic ugotovili, da izlet za naročnike nima pomena, temveč je le sredstvo, da se lahko izvede storitev varstva, se ta podporna storitev obdavči enako kakor glavna storitev. Vendar predlagamo, da pod drobno-gled vseeno vzamete najprej pravilno obračunavanje glavne storitve po znižani davčni stopnji, ki je povezana z regis-tracijo šifre SKD 88.910 Dnevno varstvo otrok in izvajanjem storitve varovanja otrok na domu.

Pravica do odbitka vstopnega DDV vam je priznana, če opravljate v celoti obdavčeno dejavnost, torej dejavnost, od katere obračunavate DDV. Če opravljate poleg tega še kakšno dejavnost, od katere ne smete odbijati DDV (npr. neprave oprostitve po 42., 43. in 44. členu ZDDV-1), lahko odbijate vstopni DDV, če je izlet povezan s tistim delom dejavnosti, od katere obračunavate DDV (če vodite ločeno knjigovod-stvo). Pri ugotavljanju pravice do odbitka vstopnega DDV z odbitnim deležem vam pripada tisti delež vstopnega DDV, ki je izračunan po posebni formuli iz zakonodaje o DDV.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

Nakup nepremičnine – obračun DDV ali odmera DPN

Družba z omejeno odgovornostjo kupuje 20 let star poslovni prostor od druge družbe z omejeno odgovornostjo. Ali lahko kupi to nepremično z 2-odstotnim davkom na promet z nepremičninami ali z 20-odstotnim davkom na dodano vrednost? Ali nakup po 2-odstotni stopnji kasneje vpliva na odbitek DDV pri do-datnem investiranju v to nepremičnino?

MnenjePoslovni prostor lahko kupite na način, da bo zaradi te

prodaje odmerjen davek na promet nepremičnin, in tako ne bo obračunan davek na dodano vrednost. Pri prodaji sta-rih nepremičnin (ki so bile uporabljene že več kot dve leti) namreč velja, da so te po 7. točki 44. člena ZDDV-1 oproščene

plačila DDV. Po 45. členu ZDDV-1 se lahko taka dobava spre-meni v obdavčeno, če se prodajalec in kupec o tem dogo-vorita ter če so izpolnjeni tudi vsi pogoji iz tega in 78. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1. To pomeni, da je lahko dobava te nepremičnine obdavčena, če se prodajalec in kupec o tem strinjata. Zato obdavčitev z davkom v tem primeru ni obvezna, je pa možna. Če bi izkoristili to možnost, bi DDV obračunali in plačali vi kot kupec (ki ste identificirani za namene DDV), ker se za ta primer uporablja 76.a člen ZDDV-1 (obrnjena davčna obveznost znotraj slovenije).

Ker omenjate, da je nepremičnina stara več kot 20 let, je tudi prodajalec ni kupil z davkom na dodano vrednost, zato taka prodaja z odmero davka na promet nepremičnin nima vpliva na popravek odbitka vstopnega DDV pri prodajalcu (70. člen ZDDV-1), razen če je uveljavljal odbitek DDV od vla-ganj v to nepremičnino (povezano s 112. členom Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Prodajalci se nagibajo k obračunu DDV pogosto tudi zato, ker so zavezanci za plačilo davka na prom-et nepremičnin (lahko pa plačilo tega davka pogodbeno pre-nesejo na kupca), kar pomeni, da zanje to lahko pomeni nižjo razliko med prodajno in nabavno vrednostjo nepremičnine.

Nakup nepremičnine z 2-odstotnim davkom na promet nepremičnin ne vpliva na kasnejši odbitek vstopnega DDV zaradi dodatnega investiranja v to nepremičnino. Kasnejši odbitek vstopnega DDV boste namreč presojali po pravilu iz 62., 63. in 67. člena ZDDV-1. Če boste nepremičnino upo-rabljali za obdavčeno dejavnost oziroma dejavnost, od ka-tere se po zakonodaji o DDV priznava pravica do odbitka vstopnega DDV, vam bo pravica do odbitka DDV od teh vla-ganj tudi priznana. Vendar je mogoče, da tako pridobljena pravica do odbitka vstopnega DDV ne bo trajna, če boste začeli to nepremičnino, za katero predvidevamo, da bo vaše osnovno sredstvo oziroma naložbena nepremičnina, kasneje uporabljati za opravljanje oproščene dejavnosti, od katere se pravica do odbitka vstopnega DDV ne priznava (več o tem v 69. in 70. členu ZDDV-1).


Uvoz stroja (popravek napake v obračunu DDV) in pravila zaposlovanje z elektronskimi računi

Dne 30. 5. 2011 smo uvozili pomivalni stroj iz Švice za namene testiranja naših izdelkov. Na-redili smo prijavo o (brezplačnem) uvozu, plačali davek od dobave blaga in storitev ter ga prikaza-li v davčnih knjigah, obrazec DDV-O, pod 31 in 41, ter v knjigi prejetih računov v stolpca 8 in 18. Zdaj pa so se odločili, da nam stroj prodajo; evi-dentirali naj bi ga kot osnovno sredstvo, za kat-ero smo že dobili izstavljen račun. Kako izpeljati zadevo, glede na to, da bi bilo pravilno, če se v

15www.iracunovodstvo.eu

4 _

5 _

obračunu DDV prikaže pod postavko osnovnih sredstev? Kaj predlagate z vidika pravilnega davčnega evidentiranja tega računa?

MnenjeČe izhajamo iz tega, da so bile carinske dajatve in davek

na dodano vrednost obračunane pravilno (torej enako, kot da bi stroj kupili), lahko to napako popravite tako, da v obračun DDV tekočega obdobja vnesete nabavno vrednost tega stro-ja v polje 35 obračuna DDV. Iz navodil k temu polju namreč izhaja, da se v to vrednost vnaša nabavna vrednost drugih osnovnih sredstev (v polje 34 pa nepremičnin), vendar bi v vašem primeru vpisali vrednost stroja, kot ste jo vpisali v polje 31. To pomeni, da bi bila ta postavka v polju 35 izkazana z za-mikom. Davčno upravo lahko o tem popravku tudi obvestite, če imate pogoste kontrole obračuna DDV. Pri odgovoru smo izhajali iz tega, da zaradi napak v preteklih davčnih obdobjih praviloma ne popravljamo preteklih davčnih obračunov, v katerih je bila napaka storjena (razen v postopkih davčnega nadzora), temveč napako popravimo v tekočem davčnem obdobju, ko jo ugotovimo.


Udeležba na dobičku zaposlenim in darilo deleža zaposlenim

Edini družbenik v družbi z osnovnim kapita-lom 200.000 evrov je direktor. Kot družbeniki naj bi vstopili še trije zaposleni. Vsi štirje bi potem imeli enak, 25-odstotni delež. Vse to je bilo dogovorjeno že ob ustanovitvi pod-jetja, a ker drugi niso imeli kapitala, se to na začetku ni zgodilo. Dogovor je, da bi postali lastniki z dobičkom, ki se ustvarja v podjetju, čeprav ne vemo, kako bi to pravno, davčno in računovodsko speljali. Če bi vsak prispeval na začetku, bi dal 50.000 evrov. Ker tega niso imeli, je sedanji lastnik vložil kapital sam. Če bi recimo letos zaslužili 200.000 evrov dobička, bi se neuradno delil na štiri dele. Zanima nas, kakšne možnosti obstajajo, da bi se to uredilo. Se deleži lahko podarijo?

MnenjePoslovni deleži se lahko zaposlenim podarijo, vendar to

pomeni obdavčljivo odsvojitev kapitala (poslovnega deleža) sedanjega imetnika poslovnega deleža, ki mora zato ugoto-viti kapitalski dobiček, ki se obdavči z davkom od dobička iz kapitala po določbah Zakona o dohodnini, in sicer skladno z 92. do 104. členom Zakona o dohodnini ter ob upoštevanju 152. člena tega zakona.

Zaposleni, ki prejmejo poslovni delež brezplačno, prejmejo

od fizične osebe darilo, o katerem menimo, da je obdavčljivo po Zakonu o dohodnini, saj ga daje fizična oseba, ki je povezana z vašim delodajalcem (3. točka 19. člena Zakona o dohodnini in 16. člen Zakona o dohodnini za opredelitev povezanih oseb).

Predvidevamo, da bi družbena pogodba lahko določila tudi, da zaposlenim pripada udeležba na dobičku oziroma se družbenik o tem tako odloči samostojno po pravilih 526. člena, 505. člena ZGD-1 in drugih ustreznih členih ZGD-1 za družbo z omejeno odgovornostjo, ker ste kot taka družba or-ganizirani.

Vendar se udeležba na dobičku, ki je posledica delovne-ga razmerja, obdavčuje kot dohodek iz delovnega razmer-ja, in ne kot dohodek iz kapitala. Ugodnejša obdavčitev je predvidena le za primere, ki ustrezajo delitvi dobička po Za-konu o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob).

Dolgoročno primernejša možnost bi tako bila darilo ali prodaja poslovnega deleža, saj je cilj, da zaposleni posta-nejo imetniki poslovnega deleža. Za ta primer bi bilo bolj običajno, da bi vsak družbenik sam investiral v nakup po-slovnega deleža, manj običajna pot pa bi bila obravnava, ko bi družbenik svoj del poslovnega deleža podarjal zaposlenim, saj je v ta nakup vložil lasten kapital.

Možno je tudi, da zaposleni najamejo sredstva za nakup poslovnega deleža, postanejo imetniki poslovnega deleža, na tej podlagi pa pridobijo pravico do izplačila udeležbe na dobičku (letos obdavčeno v višini 20, naslednje leto 25 odstotkov) in s tem možnost, da sčasoma odplačajo ta po-slovni delež, po poplačilu posojila pa dejansko začnejo ust-varjati dohodek iz tega naslova. Udeležba na dobičku zaradi imetništva kapitala je obravnavana davčno ugodneje (ce-dularna obdavčitev) kakor udeležba na dobičku iz naslova delovnega razmerja (razen po določbah Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku), zato je po naši oceni dolgoročno primernejša varianta, da zaposleni postanejo imetniki kapi-tala. Le tako bodo lahko nekoč svoj delež tudi prodali ali ga ob prenehanju družbe odtujili, v nasprotnem primeru pa to ne bi bilo mogoče.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spre-membe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8 EVA: 2005-2111-0065.• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32, (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010.• Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), Ur. l. RS, št. 117/2006.• Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob), Ur. l. RS, št. 25/2008.

16 UNIKUM Marec 2013 _ Strokovna mnenja IR

6 _

17

_ mag. Katja Topovšek

Zavarovanec se lahko starostno upokoji, ko izpolni pogoje za starostno ali predčasno upokojitev. Upoko-jitev pa ni obvezna, tako da se vsak zavarovanec sam odloči, ali se bo upokojil oziroma ostal v delovnem razmerju oziroma opravljal dejavnost. Upokojenci morajo ob uveljavljanju pravice do pokojnine praviloma prenehati s pridobitno dejavnostjo. Tako bodo na primer kot samostojni podjetniki ali družbeniki/poslo-vodje morali končati svojo dejavnost, saj statusa upokojenca in zavarovanca načeloma nista združljiva.

KADRI IN DELO

če želi uživalec (starostne, predčasne, vdovske, dru-žinske) pokojnine ponovno

delati oziroma opravljati dejavnost, in sicer v obsegu, ki ustreza polne-mu delovnemu času, znova pridobi status zavarovanca iz 14. (delavec v delovnem razmerju), 15. (samoza-poslena oseba), 16. (družbeniki) in 17. člena (kmetje) ZPIZ-2 in se mu v tem času pokojnina ne izplačuje.

Sočasen status uživalca po-kojnine in zavarovanca je po 3. odstavku 116. člena ZPIZ-2 izjemo-ma dovoljen. Upokojencem, ki bodo ponovno vstopili v zavarovanje, se bo po novem še naprej izplačeval sorazmerni del pokojnine, če bodo delali vsaj polovico delovnega časa. sorazmerni del pokojnine je odvisen od zavarovalnega časa:• 50 odstotkov pokojnine, če dela 4 ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur na teden;• 37,5 odstotka pokojnine, če dela 5 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur na teden;• 25 odstotkov pokojnine, če dela 6 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur na teden;• 12,5 odstotka pokojnine, če dela 7 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur na teden.

Upokojenec – samostojni podjetnik

Upokojenci, ki opravljajo dejav-nost in so se upokojili pred 1. 1. 2013, se morajo ponovno vključiti v za-varovanje najkasneje do 1. 1. 2014. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predvideva, da bo te upo-kojence o ureditvi njihovega statusa

pisno obvestil, predvidoma v drugi polovici leta 2013. Če svojega statusa ne bodo uredili, bodo s 1. 1. 2014 samo-dejno izgubili pravico do pokojnine, Zavod pa jih bo po uradni dolžnosti vključil v obvezno zavarovanje.

Osebe, ki opravljajo dejavnost in se želijo upokojiti po 1. 1. 2013, se ne bodo mogle upokojiti oziroma bodo morale pred upokojitvijo ne-hati opravljati dejavnost.

Upokojenec – družbenikv družbi z omejenoodgovornostjo

Upokojenec je lahko družbenik in prokurist ter prejema dohodke na podlagi prokure. Prejemanje take-ga dohodka na podlagi pogodbe o prokuri ne vpliva na višino pokojnine.

Če je upokojenec družbenik in hkrati poslovodja v družbi, imamo opraviti z dvojnim statusom (zava-rovanca in upokojenca), ki pa ni bil dovoljen že po starem ZPIZ-1 (razen za osebe, ki so se upokojile pred 1. 1. 2003). V tem primeru se mora ose-ba vključiti v obvezno zavarovanje, pravica do pokojnine pa mu v tem času miruje.

Osebe, ki so družbeniki in poslo-vodje ter se želijo upokojiti po 1. 1. 2013, se ne bodo mogle upokojiti oziroma bodo morale pred upoko-jitvijo bodisi prodati svoje deleže bodisi za zakonitega zastopnika imenovati drugo osebo.

Upokojenec – delo prek pod-jemne ali avtorske pogodbe (dohodki iz drugega pogodbe-nega razmerja po ZDod-2)

V ZPIZ-2 je dopuščena možnost,

da upokojene osebe tudi po upoko-jitvi opravljajo delo na podlagi druge-ga pravnega razmerja (po pogodbah civilnega prava). Višina dohodkov po pogodbi civilnega prava ne vpliva na pravico do pokojnine.

Pravne in fizične osebe, pri kate-rih upokojenci dosegajo dohodke po pogodbi o delu ali avtorski po-godbi, so v letu 2013 zavezani za plačilo 8,85-odstotnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zava-rovanje. Osnova za plačilo prispev-ka je bruto dohodek za opravljeno delo oziroma storitev po pogodbi.

Od 1. 1. 2014 se 8,85-odstotni prispevek od dohodkov, prejetih po pogodbi, sklenjeni z upokojencem, ne bo več plačeval. Prav tako se ne bo plačal 15,50-odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zava-rovanje.

Nazadnje še opozorimo, da imajo poseben status prejemniki invalidske pokojnine. Če bo tak prejemnik začel opravljati dejav-nost v obsegu, ki ima za posledico obvezno vključitev v zavarovanje, bo izgubil pravico do invalidske pokojnine. Ko se bo želel zava-rovanec po prenehanju dejavnosti ponovno invalidsko upokojiti, bo moral ponovno oddati vlogo za ugotavljanje utemeljenosti za inva-lidsko upokojitev.

Uživalcu pokojnine, ki v tu-jini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se po-kojnina neha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.

KAJ UPOKOJENCEM PRINAŠANOVI ZAKON OPOKOJNINSKEM IN INVALIDSKEMZAVAROVANJU

ROKOVNIK18

Da ne pozabim:

PRAVNE OSEBE: FIZIČNE OSEBE (s.p.):

10. april Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno, trimesečno)

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno, trimesečno)

15. april Intrastat poročiloObračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

18. april Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. april

Rekapitulacijsko poročilo 3/2013in hkrati ddV-O 3/2013Banka Slovenije - poročilo:BST, KRd, dVP, SN-T, SN

Rekapitulacijsko poročilo 3/2013in hkrati ddV-O 3/2013

30. april

dURS - obračun in plačilo ddV 3/2013Poročilo o dobavah (76.a člen) 3/2013Zadnji rok za plačilo davka od dohodkov pravnih osebZPIZ - obrazec M4Banka Slovenije - SKV

dURS - obračun in plačilo ddV 3/2013Poročilo o dobavah (76.a člen) 3/2013Zadnji rok za plačilo akontacije dohod-nine od dohodkov iz dejavnostiBanka Slovenije - SKV

POZOR!Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

EURIBORna dan

19.2.2013na dan

20.3.2013

3-mesečni 0,221 0,21

6-mesečni 0,357 0,335

12-mesečni 0,586 0,551

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (21.3.2013)

Variabilni del priznane obrestne mere

MAREC 2013 EUR USD JPY GBP CHF

Do vključno1 meseca

0,11700 % 0,20370 % 0,12571 % 0,49250 % -0,00100 %

Do vključno3 mesecev

0,20600 % 0,28410 % 0,16143 % 0,50688 % 0,02200 %

Do vključno6 mesecev

0,32800 % 0,45640 % 0,26286 % 0,60875 % 0,09040 %

12 mesecev 0,54900 % 0,74950 % 0,45500 % 0,92313 % 0,26840 %

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (21.3.2013)

Plačila v gotovini

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema go-tovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja infinanciranja terorizma - ZPPDFT

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

Obdobje od1.1.2013 do 30.6.2013

8,75 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti(Ur. l. RS, št. 1/2013, 4.1.2013)

Vrsta izplačila za

MAREC 2013Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugihdohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

PREHRANAMED DELOM

če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NADELO INZ DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza;če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZASLUŽBENAPOTOVANJAV SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR.če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša:- pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%;- pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR.Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR.Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR.če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša:- pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%;- pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan. do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNANAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*:Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 622,70 EUR**.Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 934,05 EUR**.Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.245,40 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR.Za 20 let delovne dobe: 689 EUR.Za 30 let delovne dobe: 919 EUR.Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINAOB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.113,50 EUR*oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

do 4.063 EUR.

REGRES ZALETNI DOPUST

791,50 EUR za leto 2011; Najvišji znesek brez prispevkov 1.066,66 EUR**

SOLIDARNOSTNAPOMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.556,75 EUR**.- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 778,38 EUR**.- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.556,75 EUR**).- delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače nazaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.556,75 EUR**) v naslednjih primerih:• neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev,• elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina3.443,00 EUR;- v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije(www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

POMEMBNO: NE pozabite tudi na predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve (30.4.).

15., 18., 22. in 25.aprila 2013 ob 8.30©ola dvostavnegaknjigovodstva -osnove

14., 16., 21. in 23.maja 2013 ob 8.30©ola dvostavnegaknjigovodstva -poglobljeno

IZOBRAÆEVANJEMESECA

Predavateljica:mag. Tatjana JovanoviË

Vsem udeležencem obehzgoraj navedenih šol priznamo 15% popust na kotizacijo in ponujamo možnost plaËila na2 obroka (prvi obrok medizvedbo šole, druginaslednji mesec).

Info:01 360 20 [email protected]

SEMINARJI IR

04. 04.Posebnosti računovodstva za društva in prehod na nov kontni načrt 2013(Vesna Bartolj Maver)

05. 04.Društva - od ustanovitve do zaprtja(Vesna Bartolj Maver)

08. 04.Aktualne vsebine na področju DDVv javnem sektorju v letu 2013,vključno z novostmi(Maja Dolinar Dubokovič)

09. 04.Branje bilanc(mag. Tatjana Jovanović)

19. 04.Vse, kar morate vedeti opotnih nalogih(Maja Dolinar Dubokovič)

23. 04.Prenos lastništva samostojnegapodjetnika(dr. Mateja Drobež Tomšič)

24. 04.Samostojni podjetnik – od A do Ž(Vesna Bartolj Maver)

25. 04.Ali so za analizo finančnegapoložaja podjetja dovolj samo računovodski izkazi(Silva Koritnik Rakela)

KRATKI SEMINARJI IR

10. 04.Kaj moramo storiti po 1. aprilu 2013ob prenehanju identifikacije za DDV?(Maja Dolinar Dubokovič)

11. 04.Kaj moram vedeti o drobnem inventarju (Kristinka Vukovič)

18. 04.Obdavčitev z normiranimi odhodki v 2013 – »pavšalna obdavčitev«(dr. Mateja Drobež Tomšič)

ŠOLE IR

08. 04.Davčna šola - osnove(Maja Bohorič, Branka Svilar Mugoša)

15. 04.Šola dvostavnega knjigovodstva -osnove(mag. Tatjana Jovanović)

16. 04.Šola obračuna plač - osnove(Beti Božnar)

16. 04.Šola - konsolidacija v praksi(Vesna Bartolj Maver)

18. 04.Poglobljena delavnicaobračunavanja DDV(Branka Svilar Mugoša)

25. 04.Delavnica - računovodstvo zalog(Kristinka Vukovič)

APRIL 2013

IZO

BR

AŽ

EV

AN

JA I

R

www.iracunovodstvo.eu

e-Bilten Unikum mar.13

Documents

Transcript of e-Bilten Unikum mar.13