Memo Njemački

8/10/2019 Memo Njemački

http://slidepdf.com/reader/full/memo-njemacki 1/4

1.1.1

Pravilni

glagoli

(Fegelmaoige

v6rb€n)

pri

konlugacl, ne

mtenlaju

sasosku

osnovu:

(iniinilivJ

suchei frasen

(prezent)

er sucht

er

rragt:

(preterit

)

er suchte,

eriragler

(perlekl:)

erhal

gesucht,

erhat

geiragr.

1.1.2 Nepravilni

gl.goli (Unrcg€lmaBlge

Ve6en)

p.r

konjugacl mlenlaju

gaqosku

osnovu:

(ntntv)flnden

sprechen

(prezent

)

e. rindel.

er

spricht:

(preteit)eriand

ersprach:(pe ekt)erhatsefunden

erhatsesprochen.

1.2.1 Samoslani

glagoli

(vollverben)

6ne veLlku ve6nu

glagola.

On

samosta no tvor t

pred

kal red-anice lse

kochi den Katfee Hansschreibt

zatvorb

slozenih

glago

skihob

ika

(pefiekt puskvamperlekt,

lutur

i ll,

pasiv)

.-

"d

$

\

intilt:.oa

tpaicDoFli\orep"drd.ei-.-ri6 1.hato.-

gekochl

Hans wkd seine

HaLsauigabe

schreiber. Der Kaliee wird

gekocht

Mdirabllce4a I 4b

N.pomen6 uz

tablicq

Pomoan

glago

i .e

tvore

pasiv

(neprelan

su)

1.2.2 Poho6niEragori

(Hirfsveten)

sLrsein, haben, werden. on se

1 .2,3

Modalni

glagoli

lModalvotsn)

.u

diirlen.

kiinnen,

m6gen.

1.2,4 nek drlq

glago

i

(lasssn,

wissen,

blelben. brauchen,

sollen, wollen, Oni se

korste

za skdivanle

osobnog

stava

prema

tem

(mogu6nosl,

sposobnost 2eja, d 2nost, nu:.ost namiera irjesnosl,

s ulnla

sl

)

te zajedno

s

irlh/l,vom Nore

pred

kat reden

ce:

lse miichle eine Tasee

u:.4ar

Pdns muB

""'e

leusau'gabe

(4erbr.

Vidi lablice

5a

l5bl

Napomena uz lablice: Uz inlinlv rekog dtugog

gragola

umjeslo

pan

c

pa

I

korisl

se niin I v modalrih

glago

a

(bez

niinivadrugogOaqola:)Dashabeich

gewolll.

(s

ntntvom

clrugog

gagola:)

Diesen Flm habe ch sehe, wollen.

Mod"'

qdqor'"

o'"pa{\.n6p'6rr

--,_l

dpar.',

pllegen,

anl.ngen,

beginnen,

aurhitren dr) mosu zajedno s nliniv

{najdesae

sazu)tr'orit

predikat

redeni.e

Uber de Veben

sei0

Otlo.chts

sagen. Oer Kaflee schelnt lhr zu schmecke, Hans beginntse ne

mno2ne

lch spreche/gehe/esse Du sprchsvgehsvRt

1.3.2 Bezliani

glagoli

{Unpers6nliche

Verben)

korste

se samo u

3

jed.neuztz

bezliano es

(unpers6nllches

e3). To su

prje

svesaslasol

oznaaavaiu

almosre.ske

pojave (regnen,

schneien, bliEen,

nieseln,

hageln

is

.): Esrcgnevschne

l/bltzt

1.3.1 Li6ni

slasoli

(Perciinliche verben) korsle

se

sv.n

icima

jednne

Sposobnost

g

ago a

da oza

se

vere

objekt odredenom

padezu

2ove

se

glasola

{Bekiion

desverbs)

1,4,1

Priielazni

gl.goli (IEnsilive

Varben)

malu oblekl u akuzatvu

pr jedloqa:

Hi de kautl Aror. Otlo schreiu e/ne,

Alel

L4.2

Noprela2 ni

glagoli (lntranslllve

Velben) nemaju objekt u

akuztivu

imalLr

oblekr

ge.itvu

I

dal

v

bezpiled osa

(1,{

r

gsdonken

unseet TatenlAl

rans

ge$ttt

den Medchenlo/

)

i i

u

nekom

padezu

s

p.

jedlogom

(Der

lei.tet

an einet

HeDkankheil

/an

+

D/

lse wadet

alf de,

Brs

/a l

+

&.)

nema

n kakav obrekt

(D

e Sonne schelnt. Das K nd

schElt.).

1

.4.3 Povrahi

glagoli

(Rellexive

Verben) k& objekt maj

sich(v d

pos

av

je

ZAIIJEN

CE) koja

radnju vada

na sam

subiekt

Hans

besuchen

abreisen,verclsen

Naglasen

preliks

su odvojivi

(irennbar):

geht

weg

Hans

sl

wsggegangen

llse reistab.

se

sl

abgereist

Nena

preliks (be-, ge-,

ena-,

er-,

ver.zer) su

neodvoiivi

(unnennbar)

besuchtmch Hanshatmchbeslchl Ise vere

st. llse

ist veffeisl.

1 .s.1

Prosu

glagola (Einlache

Verben) nernal

pref

ks:

gelren.

suchen, re sen.

1.s.2

Sloisnl

glagoll (zusammeng$elzteVerben)

maju

prer

ks:wossehen

Neodredenig ago sk

ob cine

zraZavaju

lce bloj.Tosuhlhlllvipadicipi.

Upotrebarza lvorbu

iutura

kao doslozenoo

predikala

uz modane i

druse

slasole

Oduzimanjem nastavka

-en

ili-n

(kod glagoia

na

.eln,

dobila se

glaEobka

osnova

iveftstamh)

kola

slLr:

kao ishodSte

za

svihdrug

h

q

aQo skihoblka

suchen,gehen,wechseln zittern.

Upokeba:

za opis

€dnje u sadasnlosti:

Hans schrelbtse ne

Hausauigabe

rvorba:

glagolskaosnova

+

"e,

-(e)sr,

"{€)r,

-.n,

-(e)t,

-en.

Nasrav.is

kor ste se uz osnovu na

-d, -i, -m,

-n

dL

.edest

er

redet,

ihr

redel;

du

aL76s ,

arnot,

ihr

almet

G asorina-s

i-0

u 2 I

jed

dob

vaju

samo

.aslavak

n: reisen

dr,e.r,6"ine

d-

heor \-l

'

eprc

I

i

qlago

i

-

'

r

J

.-jpd_iF

r 2.2.r.r Prezent

Presens)

osnovnisamoslasnlk(Stammvokal):

chsehe duslehst erslehl; ch

du.lmmst,

ernimml.

Nepraviln

glago

wissen

m

jenja

osnovno

vokaliu

l

chweiR duweiRt

erweiR

a

2.2.1.2

Prst€ri (Praledtum)

Upotreba:?aopis

rad.jeu

prcs

oslir

GesternsplellendieSchij

erFuRba

Tvorba: Kod

p€vliflh

g

ago a:glasolska

osnov. +

.(e)ter

-

(e)testr

'(e)ien,

-(e)tei, -(e)ten.

Na*avcis

{e)

korisle

se

uzs

asolsku

osnow

na

-m,-n:

ch

redele, duredete.t,...,seredelen

ch at?rete du

alDet.st,

ahslgn

Kod nepavlr/h

g

agola: lzmllsnl.na

glagolska

osnova

(viditab

cu6) +

.,

-(e)sl,

-, -sn,

-(e)t,

-6n

Nek

nep,.sl

(kennon,

senden,wenden, lvissen id4

preteritlvorc

s stiir

naslavc

ma kao

pr g

kannle, dukannlosl

,

siekanntentichsandte du sandtest,. . siesandteni

w0te.duwuRt6st,,sewuBten

r

2.2.r.3 Perlekt

(Perleh)

U

polreba:

za opis

radije

u

proilosr

dlesr

pos

ledice

bltne za

GesternhatHansseneHausaulgabenichtgeschrieben

DarummuBer

heuteschre ben.

U

govoruseaeslokorsl

umjesto

preler

la

prijelazni

povratn

gaqo

temnoQ repreaun

gaqo

Sasein

nepreazn

gaso

koiioznaaavaj krela.le

(kommen,

gehen

wafdern.

rennen springen

ste

gen,lal

en

reisen,

rahren

sl

)

promjenu

(einschlaten

auiwachen

verbiihe.,verbrennen,erkranken.sterbenis.)

qlaqol

sein,

bleiben

i

werdsn,

Upolroba:

za izra2avanle

pretpostavke

o

nekol radnli u

pros

ost

:

Gestern waren

die

Sch(ilernichtin

derSchule

S e werden FuBbarsesplolt

haben.(Vlerolaln

Tvorbarp,e/erl

oo-1.

ol. haben

soin.parlicipll

S

h.ben

p-i"L

I No'e

NapomenarNek

q

ago

imogu

ivor l

periekl

is

haben:sa ssin

ov

sno

olome

dalise

upotrebllavalu

prje

a2nom il neprela2nomz.adenju

(prilelazno

znadenle

)

S

e

hal das

Aulo

gerahren (neprelaio

znadenle

)

S

e

ist

fach

ta

ien

r 2.2.l.4Pluskvampsrleki(Plusquamperrekt)

Upotreba:2aopsradnieuda

jojpros

ost kola

jeprethod

lanekol drugojradnj u

prosost:GeslernspieleHansFuRbal

SefeHausauggabehatlserschon

Tvorba:

prete

porn g

. haben

i

seln

(odab

re

se

hto

kao kod

perlekta)

+

Pariicipll

a

2,2,

i.5 Futur l

Upotreba: zaop

s

radnle

u

buduanosti: Morgen

wlrd

Hans

sei.e

Hausauigabe

Tvorbarprezerlpom

gl

werden

+

inliniliv

I 2.2.1.6Fdurll

Odredeni

g

agosk ob c izraavalu llce brol

(Person

undzahl). ito3

jednine /Singu

lar)

r

i(dmnoiine

Plural, o.. n ogd r'aia\dt. \til

(zeit)

natln

(Modus)

slanie(Genus).

Panic

p

su

g

ago skiob c

s

osob

narnaglago a

pl

djeva.lvogu se kor sl I

alr buti, a tada se dek in raj

Go

pr

djevi: der

suchende Mann

der

Schliisse

Fa kulu se

particip

I

ipadclp

ll

r

2.1.2.r Parricip

I

(PartiziP

D

Tvorba: infinitiv +

-d:suchend,

sagend,

gehend.sprechend.

Pa,ticip

lpom

r 2.r.2.2 Parrlclp ll

(Parrizip

[)

t

potreba:

kao at

bll

iza

tvorbu

perfekta,

p

lskvampedeKa,

iutura

ipasva.

Tvorba: Kod

p/avrrih g

agola:

ge-

+

glagolsk.

osnova

r n

gesrcht

se.

Kodrep/av,ln,h

glagola:

9e-

+ izmiieniena

gl.golsk.osnova participa

ll

lablcu 6)

+

-€n gegansen

gesprochen

Nek nepr

g

(kennen,

6enden, wendsn, wlssen dr)

padicip

ll tvore sto kao i

pr

gl.

gesandl

gewuRt. Ako

glago

ima odvojlv

(tj.

naq

asen

)

prer

ks

-ge'

se

poslie

tog

p.ef

ksa: arlgeslcht,

ausgesagt; weggegangsn.

ausg€spr

lko

qaqol

ma neodvojv

ill.

nenag a6eni)

pre,lG.

g+

se

ne dodaje

besu.hl

versagt erlgangen,

reEprochen Gaooima

na

-ieren

Gkoro

svl



Tvorba:

p€zenr pom. gl

lverden +

pr.iicip

ll + rhi,hlrry

pom g

habenii

{odab

re se isto kao kod

pedekta)

r 2.2.2.1 lndlkallv

(,ndikaiiv)

Upolreba:2a lskdivanle

neutrahoo stava

prema

radni: Hans schrelbt

. 2.2.2.2

lmperativ

(lmperariv)

Upotreba:

2a

iskaivanje

potcala

na radnju

Hans

schreib

Hausau,qabel Korstisesamou22 I

ted

hn

Tvorba:

gl.gorska

osnova

+

-s (za

led

)

I

-(e)t (za

mn

)

sase

sast

gehe

o-l |

..b" le

"rb"

ler'

Od\oj.

p'elitl

r rpF

rl

\

roo

/

d.or

Nepraviniglagollkol

u2 3

I

jed

mjenlajuosnovn voka

ui

ledn

nu mperatv

tvore od

2.l.led

preze.la

odbacvaniem nasravka

-sr:

spre.he. du sp

chst

sprich, nehme. d .lmnsl

-

flmml, aimnozinu

mperatva tvore kao

dl

gagoL

spre.he

sprechl

Ou

lhr

obidno se

lzosiavllalu.

mperativ

2a

oblk

poslovanla

Sie

denlaan

ie

3.1 rnn

prezentarsaqen

Se

qehen

Se Sie

nikada ne izostavla Posebne

obike

mperarva ma

glago

sein

sei ,

r 2.2.2.3KonjunKiv(KonlunKlv)-Vldltabllcu2

Upotreba: za

ska2

vanle

osob.og slava

prema

radnli

(:e

ja

moguinost s

.)

i

prenoaenje

ludega

govora:

Kame sie

nlr

(-Kad

bi samo

do

a )

behauptel

etsel

n

der Schu

e

g€wesen

(=Hanstvrd

dajebouikol

)

KonluhKlv

prczenla

=

glagolska

osnova +

'e.

-esr, -er.

-en,

"et,

Nepravln

gagol

kotiu2.

3

jed

mjenlajuosnovn voka

u

konjunktivu

ga

mlenlalu

sprechei:dusprichst d

spreclresi nehmen

ernimmt

ernehme

Konjunkliv

preleilla:

Kodpiav//rlh

O

aoo a dentaan epreleriru.

glagola:weggehe.

-

gehe

weg

gehlweg

einsreqen

slegeein

slegr

Kad nep@vitnih

g

agota:

l^tlanl.na

glagolska

Gnova

preteriia

(v

d

Konjunhiv

pedeKa

=

kor,ii, ktiv

prczenta pan

9

habeni sein +

particip

ll,

KonjunKivpruskvampedekla

=

kaniunklv

prcteita pan

sl

haben I i sei.

-

Konjunkiiv futura I

=

konlunklrypr€zenla

pom gl

werden

+ itrfinitiv

Konjunkrlv

lurura ll

=

(on,@ktiv

pteteita pom g.

werden +

panicip

ll

1

/rii

ivpom

g

haben lssln,

6.)

-

-e,

-est, -e, -en, -el,

+n. Nepravi

ii

g

ago

i

kot u

preteritu

maju

vokaea,o,u ukonjunktivun

preterta

hmljeilaluua,6,iilprilegas):nehmen

nahm ch.ahme bielen:i.hbol-

chbdle:tagen:ichtrug chlrilqe

Umleslo

konlunktiva

prezenta preleria

fulu.a ieslo

se koristizam/ersk

wiirde + inllnhlv:

(ko.junktiv:)

Sie hanke

serne

einen

Karree

(wrlrde

+

niin

llvJ

S e

wiirde

gerne

e

.en kallee

lrinken

r

2.2.3.1 Aktiv

(Aktiv)

Upotroba:

za

iskazivaije radnlekojuvrs

sublekt

reaen cerHa.s

schr€ibt

Tvorbaivd

lab

icel.

2.

r

2.2.3.2Pastu(Passlv)

-Viditablice3ai3b

Upolreba:

za

iskazvanle

radnle

koja

se

vrii

na subjeklu reaence:

Hausalrsabewird vor Hans

geschrieben-

Tezlslele nasamolradnli.

avrs

ac

radfleeestoleneblanpase nespomnje:DasAltowlrdreparlerl.

Tlorha:

odgararajuai

obrA

pom.

g.

werden +

p.rlicip

ll, npr

pasl

koniunktlva

psrlekta

od

iebe.

=

kanjunkir

peneka

od

wetden

+

panicip

ll

od leben

=

(s

e)

se

qeworclen

-

gelebt

=

{se)se

gelebl

worden

U

p,

konslrukcjanrapa

cp

ponr

s

.

werden

(geworde.)

gub

se-

(sie)

sr

Postoli

lzv

pariv

stanja

(zustandspassiv).

Njme se isk ule slanle kole

nastalo kao

posledlca

neke radnle Das Auto

lsl repaderl,

Tvor

se samo

prezent

preterit

od

odgovaralnAeg

oblka

pan

I

sein

i

parlicipa ll,

npr:

stania

prezenta

od

schre be.

=

prezert

od

sein

+

panlclp

ll

od schre ben

-

(derBrer)istgeschrebe.

Dod

1e_

p

ioTc

br.r

muski minnlich, ienski

'weiblich

I

srednii

sachllch

"

./s.rL,r,odLo'\,saoooo.rd,L

"d'

,.o pogd.

".

ANO?

derMa.n,deFra

dasK.d

zenskog roda

su

me.ice kole

oriaaavalu :enske osobe

(.le

rlllller

Lehrern

/l:uzecl:

das lvad.hen. das

Fra

e

n, Zenke zvolnia

(de

(uh

Wolin).

nazive

brodova

(de

I a.. de Grar

Spee)

i avona

(de

Boeig

Mu3kog roda su lmen ce kole o2nadavalu mu6ke osobe

(der

vale,

der

Lehrer)

mu2lakeZvolinia(derSler.derWol) dane(derMltwoch

derFreraq).mje,

(der

f/a. der Oklobe4,

godinja

doba

(der

Frlh ns

der

w nler

/lzuzetakl

Frnhlahr), strane svijela (de,

Weslen.

der

Suclen).

oborie

(cler Resen

Schnee)

naive automob

la

(der

Mer.edes

der

Renaut) i v

akova

(der

Or enr

Srednjeg rodasu men

ce kole

oznaeavaju

gradove

((das

rrarhr

che)

Paris,

sraue)

London)) zenrlle,((das

so..rge)

ta en.

(das

kommli6ts.he)

/lareci:

vd

pogavle

CLANOV/ ko.t.ente

(l.ras

s.hwarze) Atrka

vere n

sle)

Elropa)

sova(.rasB das() izka.etednce(dasvol

lzuz€tak

dlg Seklide/

muziikenote

(das

Fs

dasA Dur) bole

(das

Rot

GrL.r.).

jezke(dasDelrsch

dasttaiensch).reapskakrne

mencekolesunasla

od

.rntiva

(das

Gehe. das Sprechen)

prdieva (das

Schone das Gule)

rdomaka

(das

Drind das Funne)kao

sve umanlence.a

-chen

-lein

Voge chen dasTs.h

e.)

Napomena:

Postole men

ce istih oblka alr-la tih rodova

der

Leier

(vod

te

j)

deLeiler(leslve)

der

See

(lerero)

dieSee(more)

Sorene

me.ice mal

pozadnlemdie

u

(der(

nderqarten dEBrermarke)

Pade2isu

nominativ

(Nominativ)

senniv

(Genitiv)

dativ

(oariv)

(Akkusaliv)

meni.a se

deknra

po pa.ld

ma dodavanjem

Deklinaciia imenica u

jednini:

Foslo

e

t

tipa

dek inaci e

Tipl:Uqenlvujepade:.i.astavak-sii-es.Nastavak.es

maju

mencena-s

-z(dasHaus

des Halses.

der Sclrwanz clesSchwa.2es)

veinalediosozni

imenca

(der

Tag

des Tages.

das

Buch

des Buches)

U

oslaim

nema

pade2n

h naslavaka

Ovom

tipu

pripada

vei

na men

.a

moskog roda

Tip ll:

U

nom nalv

gen

lvu datvo

le

paddn

nastavak-en I

.n

Nastavak.n

imalu rmeniceia-e

me.ica

der

Her:

der Knabe desKnaben demKnaben

de. (naben

der

He(

des

lrcrin.

dem

He(n.

den

He(n

Ovom

lpu

neke men cemlikog ro.lakolenalaesieoznanaval :vab

aa

Tip llt I Nl

lednom

pade2u

nemalu

padeziefaslavke

Ovomtipu

pripadaju

Napomena: mefice nastale

od

prdjeva

(.le

Schb.e en

GrcRer)

pri.ljevsku

dekinacilu

(Viclipog

avle

PR

DJEV).

Deklin.ciia

imenica u

iednini:

des

Lelrrers

des B des

dem Lehrer

dem B

d

den Lehrer das

B

d



.

::

_:,

spred rmcnice

oz.aaava

nlen

rod

b.oi

padd

Bazrkuremo

'ece.i

ilan bEstimmterArtlkel)

neodredeni

6tan

(unbestlmmrErArtiket)

'Cd.edeni

alan

(der,

die, das) upotrebjava

se uz mencu kora

je

vei ranje

::

-:_,':

:s

i.re

1ma

e

n(dnlg

Der(o.ighaltedre

sarrnc)

ilenanek

drug

:: ::_:

:. so-ena(G.s:.rno

ng semrdersch,esle.

nsMnseuml

:::

::_:

::

r..treblava

uz rmeni.e odredene

slperativom

prdleva

(die groDre

:.:

6:.mm€

(Madcrrs))

i

rednm broFm

(derTwcite

(slock)

derdilte

::

:: ?,: s: rz imefa

zemaia muikog i:enskog

roda

(der

tra.

der rak die

: ::

die-rrke

dleTs.heche

dieSowake)

sorenaime.azematla (dtellSA

.e -:a

-...

mora

(die

Adra

dor

Atant

k)

jezera

(der

Bo.Jenscc

der

:

: :r

:_:..

leka

(die

Do.a

der

Fhe

n)

plan

na

(dre

A

pen

der Mont

Banc)

::

:r.3

idie

3rrqslrarie

der Herdenpatz) I nebeskrh

ljea

(der

Juptel dte

::

:::_ ::.se spuila z

oe.ceodr€denepokaznom iposvornomzamjencom

r::::

:,:-

aei

lr'iul))

uz

gradvne

menice ako oznaialalu

neodred€nu

: :

_,_:-:r,ar

((deschurreaus)Leder

(deschokotademl)Marzpan)

::,:

: : Jzosobra

mena(tse)

mena

gradova

(P&

s). imena

rema

ia

sredi

eg

:::

,__: nena ko.t neiata

{At

u)

oloka(s/ en) a akos€

spredlh mena

:.

:':.

aan

se

ne

spuata

(die

s.ha,e tse

das

totli.he

Pars das

_:::..e

Ch

na dass.heazeArrka

dasso.n,geSzr en).

]€klinacija

odredenos ilana:

\aponenarNek

ob c

odredenoq

dlanamog sespalal

s

nek

mprledtozma zu +

:€i

=

zui an/ln

+

das

=

ans/insian/bel/in

+ dem

=amlbeim/im

z

N&dredenialan (ein,

elne,

eh) upotrebtava

se z men.u kola

se

po prv put

ein Ka.iq

)

I ile

ias.o

odredena

(Gesrern

grng

tse m(

:

1er

_.

:reL,.d,.ren

nslr'llsclm)

::

:r_:selpolreblava.ako

mencaoznaaavavrslu'

skupnukololnelkoil nesto

: ::::

}s Kr.kod r

st

ein AeLrri DeDoiau

st ein F/r, Er sl ein Aeales ra.

.::

r:l:1

iannemamno2. :

Krokod

esnd6epl,ien D

e

Doia

und

der Bh.

n

:: .::.

s es.dEe.fles Fars

'.:

r':._.1

aanse spuila ako

men

ca oznadava

zanimanle

I .ac

ona nosl kolol

:'.:...ada

se

slLehre0

Er

sl/rare,e,

::

:..ma

poupolfeb

neodredenomlealan biskanegaclakein

o.asekorsri

::

_:t:c

l

men

ce

reaeni.

Hasl d e n B all Pao

er?

N.

|

.h

labe

kein Batl

:::

: \e nemam slpapna)

0eklinaciia

neodredenog

ebna i nesacije keinl

0

o

n€na: uvako

se

prdFvrdek.ral

zadiBer,jener,

derselbe, d

welcher, alle,npr

dreser

sch.jne Iao

a/e

schi,nenTaoe Ovakvu

ma

prdjev

i

2a

kein

i2a

posvolnih

2amjenica npr *ene

schijnen

Tas€

d.

schonr.TaOelvasen/Bider

der schonen Taqelvasen/Bi

der

den s.honen Iage./ryase./B

lderi

de

schoienTaqer^/asen/Bider

NaPon€na:Ovatuu

jedninu

mapidjev

zakein 2aposlolnilr2amieni.a npr,(err

schdnerTag /hrsch6.esB

d

s.trbne Tagelvasen/B

der

s.rrrjner Tagelvasen/B

der

schonen

Tagenlr'ase./Bi de.n

Slupnlev komparacF su

pozitiv

(Postttu),

komparativ

(Komparativ)

supena{v

(Superlativ)

Pozlv

le

osnovn

stupani, a kDmparrtiv i

superatv tuore se od

nleoa

Superlatirsnaslavkom.st

-e6t

Snastavkom-esrsupenatvtuoreprdlevina-t

-d, -s,

'6.

-sch.

'r,

-z

lvet

amwerresten

su,

am

sLtresren spD anspresren

Upredkalvnomlepoo:al nepromjeilv

upolreblavaseuzprledlogam dodah

predkalvnomlepoo:al nepromjeilv

upolreblavaseuzprledlogam dodah

nastavak -en

se stam schdnsren

Taj

se

obl

k

ne

dek . ra

Ll atrbutviom se

poo:al upotreblavasodredenm6anomim jenlaposabordekinac

j

prdieva

sldassch6nsreMad.he.

Komparariv: s

naslavkom

"er

(s.ha.

..han.r, s.hneil

schn.tet, @it

e,aiteij

Frdievi.a-e

glbe-e

du.ke

dlnker

upredkalv.omleporotaiu.epromjenlvi

6estosekorstizausporedbeuzve2nikalsrtse

slschiineratsH de Llaribuhvnom

se

po

o:al upolrebrlava z

odreden

i

neodreden

aan

skla.lasekao

po2itv:

Ein

G

o

N

G

D

:... s.mo:.korsttkaoatrtbut(rertteiBiqeHarss.lrrebtscn.Hausa ioabe)i

-::

dio

Pedikata

(.] ns

$

aeiBig,l

U

Fredkatvnom

su

poo:al

prdleli

_:.,.-lenliv

a alrbul .omsedek. raluzalednos

men

com

:.::ole

3 dek

nacte

prdleva

jaka

deklhacija

(starke

Deklination)

bez dana

siaba

deklinaciia

(schwache

Deklinaiion)

za

odrede.oq aana

mie$ovira

deklinacija (gemischte

Deklinailon)

-

za neodredef

oo a

ana

N

G

D

Napomena:

Ovako se

prdlev

dek

n

ratu za vlet. wenig,

etwas, mehr

te

broleva

(os

m

brojar)

npr,e/es.ho.eT.oc

Ttreischo.eTaqe

1

. Lline

zamienice

(Personalprcnomen)

oznadaval 3 I .a

jedn

ne mnozine

La.ezamle.Ee3

icazamjenlul lmen

cu

G

D

mener deiner

se ner hrer

seiner

mn dr hm hr

hm

mich

d

clr

hn

se

Kao oblk 2

poSlova.la

2a

2

ied

korisu

se zamjenca 3. mn, koja se loj

upotreb

p

ae

vel kim

poael.

nr s ovom:

Sie,

lhrer,

lhnen, Sie.



2. PovEtna zaml€nlca

(das

neflexlvpronomen)

odnos se na slbiekl

reaen ce

i

s

ae

se

s

njim

u

broj

padezu

U 3.

l.

ledn

n.

i

mnozine ima obt k

stch, a

u

osla im

lcma maoblikelianezamjericeuakuzatvuiidatiw(pade2ovsiorekcl

gagoa):

lch

wasche

mich

Du waschsl

dich E.waschl sich

Wrwaschen

uns

hrwascht

lchschademlr

Duschadesldir

Erschadetslch Wnschadenuns.tft

schadet6uch

3.

Po.vojne

aBlenle

oznadavalu

posledovanie

il

pr padnosl

Svakol tidnoj zamte

nic

odgova@

ledna

p

osvolna zamje

n

ica

ich- mein dr.

d.in, er- sein, s€

-

ihr,es

-

s.h

M- unser ihr+uer,

sie

-

lhr. Obl ku

z

postovanjas,e

odgova.a zamlen ca thr

G

D

Naponena:

Kada se kor

sti

unrjesto

imen

ce

m.r

u f,L

ied

ima

n4tavak

+r, a sr r u N i

Aled naslavak-s(kaopokaznazamlei

caieder) wesse.

B eistft stdas? Me ner

4, Pokazne zam'onlc€

ukeulu na nesto slo

le

poznalo

i onredeno To s dle*r

(oval)

iener

(onal,

der

[aj)

deEelbe

(o€j)

id.{enise (onaj)

sroie

uz menic it

N

G

o

N

G

D

N

G

D

Napomen.:

lener

se dekl n

ra

kao

dieser

a

dede.lgo kao d.rselbe

5. Neodredene

amlenlce ukdulu

na

neilo ato nile

poznato

iti

od@deno.

To

s

i.Fand

(netko)

niemand

(nitko)

6tva8

(nes1o)

ntchts (i

Sla), man

(oznaiava

neodredenoo

aovleka

li

llude

Man baut de Bracke

(=

Grad se

mosl))

jeder

Gvatko)

einige

(nekolko)

mohrerc

(v

5e nj h),

alle

Gvi).

J6nand, niemand, etwas,

nichts

man stoje umjesto ihen

ce a

jeder,

elnlqo, nehrere i

alte

srole

z me.icu

it

umleslo menice Eiwas, nichb

man.emaju dekt

naciiu

Jemand, niemand ileder

Lo'

sle?6'amo r

6dr

r

"einise,mehrere

all€<anora"o_-.

Samo

mnoiin.-svatri.oda

."h*

"t"i"k"

l

mehret$

slnl96

rll.

Samoiednina-svaai

roda

N

G

D

remand

slo

iako

lemandes

nl.m..d

N

G

D

(3ro)

iw.lchn

(koi

)

wer

m3

ko.isre se samo u

ledn

ni,

a wetcher uled.

n umio2n.

6. Upilh6 2am,6nico

slole lmteslo menice u Lpitnim

@den cama

To

s wer

(tko),

welcher

Po rod i broj slalu

se

s

me n

icom

na koju se odnose, a

padei

movs

o

7.

Odnosne zamlenlce

'

o

"

Jm

-\lo

_er

.e L zdrs.o r6.p1. To<Ld€r/diedaer

ffi.,m,"D,1

|

".

Fi.o-o-|,

D.nl

"r

setaoooed-,cr.lodr

rema&n fl

(awetch

l

Brojevi

do

I

000000

pisu

sezaledno,

.pr

8r9 563

{acrrlhundenneunzehilausendf

Li.f

h ndendrei ndsechz

o)

Brol 1

(olns)

s

pred

inenjce

su

b

-s

(elh

Daltar,

eihe

Matk)

d ektif ira se kao neod redenl

6lan. &oievi

m

io.

(eine/die

Mllllon)

mrilarda (eine/dte

Mttttarde) su

imence

ienskog oda iivore mno:inu

s

n6la\kom-enrn

Q||-.iMiuimeo,

zwiMiliailen)

0

l

2

3

1

3

9

Iiinl

l0

ll

12

l3

l5

t6

1?

19

20

21

22

30

50

60

7A

80

100

l0l

200

1000

1o0r

2000

100000

r0110000

Aedn brolw do 19

malu

nastavak,t,

a od 20 nav Se nastavak

-sr.

Upotreb

iavalu

se s

odr6da.

-

r

arcrrderaoile'P

e,'

o"L

ir.a

rlaopi o,-.'

B-lomc

se tr'ore od €dn h

brolM dodava.lem

nastavka

-t.

Cesb

se koisre

kao ime-

nice

(errldas

D,?e4

a lada

su sednleg

roda imnoZinu bbre

b@

na$avka?wet Drdle\

l

z

-L

,l

2

.L

I000

"1

2

3+

Glavne

qrupe

pi

ola su

prilozl

mje$a,

pril@i

remena I

prllozl

..tlna.

Nek

va2njlp

lozi mjesra: da

(1u).

daheim

(kod

kuie) don

(tamo)

dEUBen

(van),

dinnen

(unLnr4.

hier

(ovdle),llnks (ilevo)

nnsends

(ns.lie)

oben

( ore)

rcctns

(desno).

unten

(do

je).

nbeEll

(svuda)

N€kiva:njiprilozi

vr€m€na:

abends

{uveder).

bald

( skoro).

dann

(onda)

endlich

(napokon) rrUh

(rano).

gestern

@ee4

heute

(danas),

immer

iwljek) ietzt

(sada),

lange

(duso)

morgen

(sul.a),

nachrs

(nodu)

oft

eesto)

selten

(rjeiko)

solod

(odmah)

spnr{kasno)

Neki va:nil

prilori

naaina: and.rJ(drukaile)

auch

(takoder),

last

(skoro),

sanz

(polpuo)

serade

(pravo),

narij

ich

(naravno)

nu

(samo)

so

(tako)

vtet

(m.oso)

P ozi se

ne dek in ralu a

se

priloz

nastali od

pidjeva

mogu komparirati: t

se

arirl

schnell. H de a fischnellor.

Hanshlitamschne sren- Kompairaju

se ov

pr

ozi

N

G

o

Pr

jedloz

dopunlliuznadenlepaderaimen

ce:

Et

ae^zu.lenksch

lzr+Dl(On

lde k sto

u

/k+D/)

ErsErandemI cn

/d+D/(Onsled

zastooir./za+

,

DerTe

ler isr

aufdem lisch

/auf+

D/

Oan][ F

na

storu

/na

+

L/)

oerTeppich sl unterdem

Tisch

funter

+ D/

Crepihje

ispod

slora

Ispod

+

G,

Kaoatosevdi,up.trebap

ledlogauntem

iheatskomle2ikudestosenepodLdara

lzborva:nIh

p.liedloga:

S

genltlvom:

au0erhalb

(aan),

einschlle0llch

(ukllualildi)

statt

(umjesto),

rror2

(usprkor,

wehrend

(dok)

weg6n (zbos)

.

s

darlvomr aus

(iz)

bei

(uz).

6dgesen

(uslsrel)

seseniiber

(nasuprot),

mtt

G),

nach

(iza)

seii

(od

rrileme4,

von (od

/pr

padnosl,

zu

(k)

s akuallvom : bls

(do)

durch

(kroz),

rilr

(za)

sese.

(protiv),

ohne

(bez)

um

(oko)

s dartuom

i

akuzarlvom: an

(prl

aur

(.a),

htnter

(t2a),

in

( )

neb.n

(u2)

nb€r

(

znad), unier

(ispod)

vor

(pred),

4ishen

(izmedu).

/+

D

=

mjesto/i/+ A

=

snjer.

s

senlrlvom,

datlvom

iakuzativom:

au6er

(zvan)

dank

(2ahvajujudi),

€nttang

Vez.lcipovezuiuedenice.

Er

Rt weilerhungr

g

st.

Nekl varnl,r vearclr .ber (ai)

.ts

(nego)

atsob(kaoda)

atso

(dakre).

dao

(da).

enrsed.i..od€r

(

L ir), ob (da

li), obwohl

(iako).

so

daD

(ako

da). rondom

(feso)

sowohl,.,als auch

(

).lroEdem

(lpak)

und

O

oeder...noch (n

.ni),

weit

(er)

Memo Njemački

Documents

Transcript of Memo Njemački