"Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstüzen"

Petra Kramberger

»Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen«Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske interese

Znanstvena monogra� ja, ki proučuje nemški časopis Südsteirische Post (1881–1900), pomeni prvo poglobljeno raziskavo tega časopisa, ki je zastopal sloven-ske interese. Pri tem upošteva tako družbeno-politične in zgodovinske kot jezi-kovne speci� ke slovenskega prostora. S tem se po eni strani vključuje v raziskave o nemško-slovenskih kulturnih in literarnih vzajemnih odnosih, po drugi strani pa umešča dogajanje na Slovenskem v širše avstrijski in nemški prostor. Mo-nogra� ja je pomembna tako za slovensko in mednarodno germanistiko kot za (kulturno) zgodovino naših krajev, saj prevprašuje slovensko identiteto v okviru habsburške monarhije, opozarja na pomen literature za graditev nacionalne/do-movinske zavesti in osvetljuje žanr podlistka, ki je bil doslej deležen zelo skope literarnovedne obravnave. […] Monogra� ja dr. Petre Kramberger je nedvomno pomemben znanstveni prispevek na širšem področju literarne zgodovine, ki s svojimi gradivskimi najdbami in prikazi izvirno prispeva k raziskovanju in po-znavanju zgodovine ter kulture v stičnem nemško-slovenskem prostoru.

(iz recenzije prof. dr. Neve Šlibar)

Delo zajema speci� ko zgodovinske, jezikovne, zemljepisne, kulturne in publi-cistične situacije na Slovenskem, pri čemer se avtorica ne zadovolji le s pred-stavitvijo in kategorizacijo raziskanega gradiva, temveč izkazuje poglobljen problemski pristop.

(iz recenzije doc. dr. Janje Polajnar Lenarčič)

V zbirki Slovenske germanistične študije so doslej izšle naslednje knjige:

1. Vesna Kondrič Horvat (ur.) (2007): Nekoč se bodo vendarle morale sesuti okostenele pregrade med ljudstvi. Spominski zbornik ob sedemdesetletnici rojstva Draga Graha.

2. Mira Miladinović Zalaznik (2008): Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen II. Leopold Kordesch und seine Zeit.

3. Neva Šlibar (2009): Rundum Literatur I: Der literarische Text.

4. Marija Javor Briški, Mira Miladinović Zalaznik, Stojan Bračič (ur.) (2009): Sprache und Literatur durch das Prisma der Interkulturalität und Diachronizität. Festschri� für Anton Janko zum 70. Geburtstag.

5. Mira Miladinović Zalaznik, Irena Samide (ur.) (2010): »Zur Linde hier, sich dort zur Eiche wende…« 90 Jahre Germanistik an der Universität Ljubljana.

6. Neva Šlibar (ur.) (2010): Ingeborg Bachmann weiter lesen und weiter schreiben.

7. Janja Polajnar (Hrsg.) (2012): Emotionen in Sprache und Kultur.

8. Kristian Donko, Neva Šlibar (ur.) (2012): Gefühlswelten und Emotionsdiskurse in der deutschsprachigen Literatur.

9. Brigita Kosevski Puljić (ur.) (2012): Gefühlswelten in der � emdsprachlichen Didaktik.

10. Mira Miladinović Zalaznik,Tanja Žigon (ur.) (2014): Stiki in sovplivanja med središčem in obrobjem.

11. Petra Kramberger (2015): »Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen« – Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske interese

Petra Kramberger

1978, je na Filozofski fakulteti v Ljub ljani študirala nemški jezik s književnostjo. Po diplomi 2003 je poučevala nemščino in angleščino, zaposlena pa je bila tudi na Velepo-slaništvu Švicarske konfederacije v Ljubljani. Doktorirala je leta 2011 iz literarnih ved. Področja njene-ga znanstveno-raziskovalnega dela so nemško časnikarstvo in nemška literarna ustvarjalnost na Spod nje-štajerskem, slovenska kulturna zgo-dovina ter slovensko-nemški odnosi v 19. in 20. stoletju. Zaposlena je na Oddelku za germanistiko z ne-derlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani kot docentka za področje književnosti v nemškem jeziku.

Petr

a K

ram

berg

er: »

Alle

gut

en O

este

rrei

cher

wer

den

unse

r pat

riot

isch

es U

nter

nehm

en

unte

rstü

tzen

« –

Süds

teir

isch

e Pos

t (18

81–1

900)

, nem

ški č

asop

is z

a sl

oven

ske

inte

rese

9 789612 377168

ISBN 978-961-237-716-8

Sudsteirische_post_naslovnica_FINAL_NOVA.indd 1 30.12.2014 12:15:22

Petra Kramberger

Ljubljana, 2015

»Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches

Unternehmen unterstützen«

Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske interese

Alle_guten_Oesterreicher_FINAL.indd 1 22.12.2014 14:19:26


Zbirka: Slovenske germanistične študije; 11Uredniški odbor zbirke: Darko Čuden (Ljubljana), Primus-Heinz Kucher (Celovec), Almut Hille (Berlin), Marija Javor Briški (Ljubljana), Brigita Kosevski Puljić (Ljubljana), Mira Miladinović Zalaznik (Ljubljana), Irena Samide (Ljubljana), Neva Šlibar (Luzern/Ljubljana), Harald Tanzer (Regensburg), Monika Unzeitig (Greifswald), Špela Virant (Ljubljana), Elisabeth Waghäll Nivre (Stockholm), Christian Norbert Wolf (Salzburg ).

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015

Avtorica: Petra KrambergerRecenzentki: Neva Šlibar, Janja Polajnar LenarčičLektorici: Tanja Žigon (slovenščina), Christiane Leskovec Redek (nemščina)Fotografija na naslovnici: Südsteirische Post (vir: Univerzitetna knjižnica Maribor)Tehnično urejanje in prelom: Jure PreglauOblikovna zasnova naslovnice: Janez Zalaznik

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniIzdal: Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistikoZa založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete

Ljubljana, 2015Prva izdajaTisk: Birografika Bori, d. o. o.Naklada: 300 izvodovCena: 14,90 EUR

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2014.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

070(497.4=112.2)”1881/1900”

KRAMBERGER, Petra, 1978- “Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen” : Südsteirische Post (1881-1900), nemški časopis za slovenske interese / Petra Kramberger. - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. - (Slovenske germanistične študije ; 11)

ISBN 978-961-237-716-8

277160448


3

Kazalo

Kazalo

Predgovor 91 Uvod 12

1.1 Dosedanje raziskave 182 Pregled nemškega časopisja v mestih ›trdnjavskega

trikotnika‹ 262.1 Pojem ›trdnjavski trikotnik‹ 262.2 Nemško časopisje v mestih ›trdnjavskega trikotnika‹ 29

2.2.1 Mariborska publicistika v nemškem jeziku 302.2.2 Celjska publicistika v nemškem jeziku 462.2.3 Ptujska publicistika v nemškem jeziku 52

3 Časopis Südsteirische Post 623.1 Zunanja podoba in vsebina časopisa 663.2 Program Südsteirische Post, mariborskega časopisa za domovinske interese 693.3 Soustvarjalci Južnoštajerske pošte 773.4 Odmevi na ustanovitev časopisa Südsteirische Post 863.5 Vabila k prednaročilu in cena časopisa 983.6 Südsteirische Post in ilustracije 102

3.6.1 Ilustracije v prvem letniku časopisa 1043.6.2 Ilustrirana priloga Spassvogel 1093.6.3 Drugo ilustrirano časopisje Spodnje Štajerske 111

3.7 Časopis za domovinske interese preneha izhajati 1213.7.1 Südsteirische Presse (1901–1905) 1213.7.2 Südösterreichische Stimmen (1906–1907) 125

4 Podlistek časopisa Südsteirische Post 1304.1 Pojem podlistek in razvoj feljtonistične kulture 1304.2 Podlistek v časopisu Südsteirische Post 140

4.2.1 Vsebina podlistka Južnoštajerske pošte 1424.2.2 Domoznanski interesi 1454.2.3 Prispevki slovanskih avtorjev 1734.2.4 Prispevki nemških avtorjev 1794.2.5 Prispevki Francozov, Angležev in drugih 1844.2.6 Avtorice v podlistku Južnoštajerske pošte 1864.2.7 Sklepne misli 203


4

Kazalo

5 Sklep 2096 Zusammenfassung 223

Die historischen Fakten 224Die Südsteirische Post (1881–1900) 228Das Feuilleton der Südsteirischen Post 234

7 Register osebnih imen 2438 Viri in literatura 2499 PRILOGA 273


Za mami.Za babi in dedija.


Südsteirische Post, prva številka, 6. april 1881, str. 1.


9

Predgovor

Predgovor

Was die Zeit bringt, bringt die Zeitung. Mehr als das, sie ist es in ge-wissem Sinn. […] Die Zeitung ist das Volk, die Zeitung ist der Mensch. […] Da bildet sich etwas heraus, was an Intensität nur mit einem Kunstwerk vergleichbar wird. Was das ›Volksepos‹ das in grauer Vorzeit war, Homer, Nibelungen, Kalewala der Finnen, vergessene Urgesänge der Naturvölker, das ist heute, so grotesk es klingt, die Zeitung. Nicht der Journalist schreibt sie; er wird bezwungen, er wird von der Zeit geschrieben, das ist sein Beruf, seine Tragik, seine Anonymität ist sein Glück und sein Fluch; er ist ja nur Ordner, in Wahrheit schreibt die Gesamtheit das, was sie selbst liest; das ist es, worin sich die Zeitung mit der Volksdichtung berührt.1

Časniki in časopisi, namenjeni izražanju mnenj, objavljanju zanimi-vih aktualnih tem ter literarno in kulturno naravnanih prispevkov,

so ogledala neke družbe in njene stvarnosti, so beležke tekoče zgodovine. Svojemu krogu bralcev v uvodnikih pripovedujejo napete zgodbe, v katerih pretresajo za narod pomembna vprašanja, razpravljajo o zanimivih lokalnih dogodkih in perečih problemih izven meja domovine, prinašajo najaktu-alnejše gospodarske novice, poleg tega pa postrežejo s pisanim spektrom tematsko najrazličnejših rubrik. Zob časa, ki porumeni njihove strani, jih spremeni v dokumente iz naše preteklosti ter v neprecenljive zgodovinske vire. Postanejo medijski prostori, ki zgovorno pričajo o minulem času, v njih odseva duh preteklih obdobij.

Pričujoča monografija, ki je nekoliko predelana doktorska disertacija, je plod dolgoletnega ukvarjanja z nemško publicistiko na Spodnjem Štajer-skem, tematiko, ki me je navduševala, vznemirjala in navdihovala že v času mojih prvih študijskih let. Vrata v svet nemškega časnikarstva na Sloven-skem mi je odprla red. prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik. Njej velja pose-bej topla zahvala, saj me je spodbujala, mi stala ob strani ter spremljala moje raziskave že v času nastajanja diplomskega dela. Iskreno se ji zahvaljujem

1 Ernst Weiss: Recentissime. Oder: Die Zeitung als Kunstwerk. Prager Tagblatt, let. 46, št. 271, 19. november 1921, str. 3.


10

Predgovor

za vso vzpodbudo, zaupanje, dragocene nasvete, popravke in predloge pri nastajanju pričujoče raziskave ter za živahne diskusije, ki so odpirale nove vidike ter ponujale odgovore na številna vprašanja.

Zahvaljujem se tudi red. prof. dr. Nevi Šlibar ter red. prof. dr. Antonu Janku z Oddelka za germanistiko, red. prof. dr. Janezu Cvirnu z Oddelka za zgodovino2 ter še posebej doc. dr. Tanji Žigon z Oddelka za prevajalstvo, ki je spremljala moje delo, me spodbujala in bila vedno pripravljena na pogo-vor ter izmenjavo mnenj, pogledov in izkušenj.

Za prijazno pomoč in kompetentnost pri zbiranju in iskanju gradiva se zahvaljujem strokovnim delavkam in delavcem v številnih knjižnicah, inštitucijah in arhivih, v katerih sem raziskovala, posebej sodelavkam in so-delavcem Univerzitetne knjižnice v Mariboru, predvsem dr. Vlasti Stavbar in drugim zaposlenim na rokopisnem oddelku ter oddelku za raritete in staro periodiko.

V času raziskav na Dunaju sem v Mestnem arhivu v Korneuburgu na-šla zapuščino Johanna Sakouschegga, ki je verjetno sorodnik enega izmed urednikov časopisa Südsteirische Post, Franza Sakouschega. Po naključju sem se nato dogovorila za srečanje z dr. Ilse Sakouschegg, ki mi je pripove-dovala o njeni veji družine; Franz Sakouscheg je bil verjetno njen prastric. Zahvaljujem se ji za srečanja, prijaznost in čas, ki mi ga je namenila. Po-govori in pisma, ki sva si jih izmenjali med pisanjem raziskave, razkrivajo podrobnosti takratnega časa in življenja družine, ki je bila razdvojena med dvema narodnostma, slovensko in nemško.

Ker je bilo raziskovanje in pisanje povezano tudi s finančnimi stro-ški, se za podelitev štipendije za raziskovalno delo v Münchnu leta 2007 zahvaljujem Inštitutu za kulturo in zgodovino Nemcev v jugovzhodni Evropi (IKGS, Institut für deutsche Kultur und Geschichte Südoste-uropas e. V. an der Ludwig-Maximilians-Universität München), pred-vsem takratnemu direktorju inštituta prof. h. c. dr. Stefanu Sienerthu ter znanstvenima sodelavcema prof. h. c. dr. Petru Motzanu in mag. Eduardu Schneiderju. Vsem se zahvaljujem tudi za številne metodološke

2 V času priprave monografije za tisk nas je doletela žalostna vest, da je odličen zgodovinar Janez Cvirn (1960–2013) izgubil boj z zahrbtno boleznijo. Na tem mestu se mu želim še enkrat zahvaliti za vse vzpodbudne besede v času mojega doktorskega študija ter za vse napisane besede v njegovih delih, ki so bile izhodišče in velika opora tudi za pričujočo raziskavo.


11

Predgovor

nasvete ter kritične pripombe v času mojega študijskega bivanja v bavar-ski prestolnici.

Zahvalila bi se rada tudi svojim sodelavkam in sodelavcem na Oddel-ku za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, posebej toplo doc. dr. Ireni Samide in Tatjani Györköš, ki sta bili vedno več kot samo sodelavki, ter vodstvu oddelka, izr. prof. dr. Mariji Javor Briški in doc. dr. Špeli Virant.

Najtopleje pa se zahvaljujem svojim najbližjim, brez katerih te mono-grafije ne bi bilo, saj so me vedno, ne le v času študija, vzpodbujali, mi ne-sebično pomagali, verjeli vame in mi stali ob strani, ko sem jih potrebovala. Njim je ta monografija posvečena.

V Murski Soboti, novembra 2014


12

»Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen«

1 Uvod

Zgodovino in kulturni razvoj na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju je močno zaznamovala nemška prevlada v mestih, ki se je odražala

v javnem, zlasti tudi v kulturnem življenju. Tri največja mesta – Maribor, Celje in Ptuj – so imela od nekdaj nemško govoreče večinsko prebival-stvo, ki je usmerjalo razvoj mest ter imelo v rokah gospodarski in kulturni prostor. V drugi polovici 19. stoletja se je Spodnja Štajerska – predvsem zaradi izgradnje južne železnice in s tem povezane večje mobilnosti pre-bivalcev – znašla pod udarom nemškega kapitala in ponemčevanja. Nem-ški kapital je prodiral proti Jadranu, zato se je za razvojem gospodarstva skrival tudi načrt, da se zaustavi gospodarski, politični pa tudi kulturni napredek slovenskih krajev. Vsenemško miselnost so utrjevali z naselje-vanjem Nemcev na tem območju, takšen je bil na primer program Süd-mark.3 Nemška finančna moč pa je obenem postajala pogoj za politično in nacionalno prevlado. Kljub temu ne moremo zanikati, da sta nemška in slovenska kultura vseh omenjenih mest tako imenovanega ›trdnjavske-ga trikotnika‹ pravzaprav obstajali ena ob drugi ter da je prihajalo do sovplivanj. Dokaz slednjega je nedvomno ravno časopis Südsteirische Post [Južnoštajerska pošta], ki ga obravnava pričujoče delo. V nemškem jeziku so ga od 1881 do 1900 v Mariboru dvakrat tedensko izdajali slovenski patrioti z namenom, da bi svoje nemške sodeželane obveščali in osveščali o slovenskem javnem, političnem in kulturnem življenju.

3 Potem ko so v času Taaffejeve vlade začeli Slovenci ›politično rasti‹ in so pridobivali gospodarsko, politično in kulturno moč, so leta 1880 Nemci za zaviranje nadaljnjega napredovanja Slovencev in za obrambo nemških fevdalnih, gospodarskih in kulturnih postojank na Spodnjem Štajerskem ustanovili nemško šolsko družbo Schulverein, nekaj let pozneje, novembra 1889, pa so graški Nemci osnovali še organizacijo za utrjevanje spodnještajerskega nemštva Südmark. Namen slednje je bil, »varovati ogroženo nemško zemljiško posest, pridobivati nazaj izgubljeno in gojiti med ljudmi zavest nemške skupnosti« (Franjo Baš: Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije. Maribor: Obzorja, 1989, str. 195). V devetdesetih letih 19. stoletja je Südmark začela načrtno naseljevati Nemce na dotlej slovenskih tleh, gmotno je podpirala razvoj nemške obrti in trgovine, organizirala tečaje nemščine, prirejala razne prireditve ter si vsestransko prizadevala, čim bolj razširiti nemštvo na ozemlju Spodnje Štajerske (prim. prav tam, str. 197).


13

Uvod

Südsteirische Post bi lahko poimenovali tudi časnik, saj so meje med obema pojmoma zabrisane, kar ugotavlja že Janko Šlebinger4, pritrjuje pa mu leta 1961 tudi Fran Vatovec.5 Če je še Ivan Prijatelj v prvem četrtletju 20. stoletja trdil, da je časnik namenjen predvsem politiki in šele nato kul-turnim vprašanjem, izhaja dnevno ali v krajših presledkih (npr. tedensko) ter je za razliko od časopisa, ki je »[s]talen in trajen dokument literature in kulture naroda«6, za prihodnje rodove nezanimiv, se Šlebinger in Vatovec z njim ne strinjata popolnoma. Deloma ima Prijatelj sicer prav, vendar pa večinoma tudi časniki poročajo ne le o političnem, temveč tudi o kulturnem dogajanju in so zaradi tega ravno tako pomemben del narodove preteklo-sti.7 Južnoštajerska pošta je v vsaki številki prinašala uvodnik ter politične novice s Spodnje Štajerske, od začetka do konca njenega izhajanja pa jo je spremljal bogat in obsežen literarno obarvan podlistek. Zato sem se odlo-čila, da Südsteirische Post poimenujem časopis in ne časnik, čeprav gledano s terminološkega stališča tudi to poimenovanje, če upoštevamo pogostost izhajanja, v slovenskem jeziku ne bi bilo napačno.8

4 Prim. Janko Šlebinger: Slovenski časniki in časopisi. Bibliografski pregled od 1797–1936. Ljubljana: Razstava slovenskega novinarstva, 1937, str. 3.

5 Prim. Fran Vatovec: Slovenski časnik 1557–1843. Maribor: Obzorja, 1961, str. 19–21.6 Ivan Prijatelj: Naši časopisi. Nekaj misli in nasvetov. Ljubljanski zvon, let. XXXVIII (1918),

str. 201–216, tu str. 201.7 Tudi v nemškem prostoru se je deloma uveljavilo terminološko razlikovanje med časnikom

in časopisom, predvsem glede na to, kolikokrat na teden, mesec ali leto izide določena publikacija. Gero von Wilpert pravi, da časopis izhaja v bolj ali manj rednih časovnih razmikih, a za razliko od časnika med bralce ne prihaja dnevno, temveč ponavadi mesečno (prim. Gero von Wilpert: Sachwörterbuch der Literatur. Stuttgart: A. Kröner, 1989, str. 1044–1047). Ernst Herbert Lehmann, berlinski profesor za komunikologijo, meni, da je časopis »ein regelmäßig erscheinendes Druckwerk, das – mit der Absicht der unbegrenzten Dauer begründet – in seinem überwiegenden Teil nicht an die Geschehnisse des Tages gebunden ist oder nur die neuesten Ereignisse eines Fachgebietes berücksichtigt. Die Einzelstücke sind inhaltlich und drucktechnisch mannigfaltig, doch zeigen sie – ebenso wie ihre dauernd fortlaufende Reihe – eine durch geschlossene geistige Führung bewirkte innere und äußere Einheit. Zeitschriften dienen meistens nur begrenzten Aufgabengebieten; die Weite ihrer Öffentlichkeit ist daher verschiedenartig. Sie entsprechen in ihrer Gestaltung den Bedürfnissen eines oft weit verstreuten Leserkreises und sind deshalb nur lose an ihren Erscheinungsort gebunden« (Ernst Herbert Lehmann: Einführung in die Zeitschriftenkunde. Leipzig: Hiersemann, 1936, str. 81; citat po Wolfgang Duchkowitsch: Um zu erfassen, was schwer zu fassen ist. Zur Bilanz der Mühe, Zeitschrift zu definieren. Wortverbunden – Zeitbedingt. Perspektiven der Zeitschriftenforschung (ur. Wolfgang Hackl in Kurt Krolop). Innsbruck/Wien/München/Bozen: Studien-Verlag, 2001, str. 11–20, tu str. 12).

8 Pri ljubljanskem listu Triglav, ki se je v podnaslovu imenoval Zeitschrift für vaterländische Interessen in je izhajal dvakrat tedensko, se je Tanja Žigon odločila za poimenovanje


14

»Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen«

Zaradi obsežnosti tematike je pričujoča monografija razdeljena v tri tematske sklope. Uvodoma bom osvetlila razvoj nemškega časnikar-stva na Spodnjem Štajerskem do konca prve svetovne vojne, torej do leta 1918, vendar pa je poudarek na 19. stoletju, saj je to tudi čas, v katerem je izhajal časopis Südsteirische Post. Pri tem se postavlja predvsem vpraša-nje o številu nemških listov na Spodnjem Štajerskem, njihovi vsebini in vpetosti v tedanji kulturni in politični prostor, ki ga je sooblikovala tudi Južnoštajerska pošta. Le na podlagi uvodnega orisa je mogoče pravilno razumeti časnikarsko dogajanje na Spodnjem Štajerskem, postaviti na pravo mesto izhajanje časopisa Südsteirische Post in na osnovi primerjave z drugimi listi predstaviti njegovo vlogo, pomen in naloge, ki si jih je zadal ter jih poskušal uresničiti.

Osrednji del drugega dela raziskave je namenjen analizi časopisa Südsteirische Post od njegovega nastanka leta 1881 do prenehanja izhajanja leta 1900. V luči zgodovinskih, kulturnopolitičnih in gospodarskih razmer tedanjega časa so podrobno predstavljeni vzroki, ki so privedli do usta-novitve časopisa za zastopanje slovenskih interesov v nemškem jeziku in njegova uredniška politika. Kot je znano, je dobro desetletje pred tem v Ljubljani že izhajal nemški list za domovinske interese Triglav, katerega ustanovitelji in uredniki so si zadali podobno nalogo kot sodelavci časopisa Südsteirische Post.9 Vendar pa je Triglav že po petih letih izhajanja zamrl. Na podlagi kontrastivne analize obeh časnikov bo mogoče odgovoriti na vprašanje, ali sta oba lista zastopala in sledila istim ciljem ali pa so se njune

časnik, kar je z zgodovinskega in literarnozgodovinskega stališča bolj upravičeno kot časopis. Vsaka številka Triglava je imela obsežen uvodni del, ki je obravnaval lokalno politično dogajanje, podlistek pa je prinašal različne prevode slovenskih in slovanskih del v nemščino ter kulturno- in literarnozgodovinske prispevke, ki se nanašajo večinoma na Kranjsko. V prid takšnemu poimenovanju govori tudi zgodovina nastanka Triglava. Časnik je zrasel na prizadevanjih mladoslovencev za ustanovitev slovenskega političnega lista in se je ves čas svojega izhajanja zavzemal za informiranje o slovenskih domovinskih interesih (prim. Tanja Žigon: Nemški časnik za slovenske interese – Triglav (1865–1870). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2004, str. 129). Pri tem je potrebno dodati, da bi se bilo zaradi zabrisane meje med obema pojmoma tudi pri Triglavu mogoče odločiti za poimenovanje časopis.

9 Med t. i. domovinske liste sodi tudi ljubljanska nemška literarna revija Carniolia, ki jo je leta 1838 ustanovil Leopold Kordesch (1808–1879). List je izhajal do leta 1844 (več o tem listu prim. Mira Miladinović Zalaznik: Das literarische und kritische Schaffen in der deutschen Zeitschrift Carniolia (Ljubljana 1838–1844) mit besonderem Hinblick auf das Vaterländische. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanistiko, 1994).


15

Uvod

naloge in ciljno bralstvo razlikovali. Nedvomno je ključno vprašanje, za-kaj so se slovenski rodoljubi leta 1881 odločili za izdajanje nemškega lista za zagovarjanje slovenskih interesov v pretežno nemškem Mariboru.10 Je morda zaton zadnjega nemškega lista za slovenske interese na Kranjskem leta 1870, časnika Triglav, vzpodbudil Mihaela Vošnjaka (1837–1920) in druge spodnještajerske narodnjake, da ustanovijo Südsteirische Post, ali pa so politične razmere tistega časa odločilno vplivale na ustanovitev nemškega lista z namenom, da bi spodnještajerskim Nemcem posredoval slovenske ideje? Nemci ›trdnjavskega trikotnika‹, predvsem pa Nemci v Mariboru, so večinoma prebirali Marburger Zeitung (1862–1945), ki je širil nemško nestrpnost do Slovencev ter velikonemške ideje. Odgovoriti je potrebno tudi na vprašanje, ali so ustanovitelji Südsteirische Post namenoma osnovali konkurenčni list časopisu Marburger Zeitung, morda tudi v Celju izhaja-jočemu listu Cillier Zeitung (1876–1937), ali pa je potrebno njihovo pote-zo razumeti v luči Bleiweisove ustanovitve ljubljanskega Triglava, časnika za domovinske interese. To pomeni, da so časopis ustanovili predvsem z namenom, da bi prišlo do boljšega sodelovanja in sožitja med Nemci in Slovenci na Spodnjem Štajerskem. Pri tem ugotavljam, komu je bil časo-pis namenjen ter kakšna je bila struktura njegovih bralcev. V nadaljevanju so obravnavani odmevi na izid Südsteirische Post v osrednjih mariborskih in ostalih spodnještajerskih listih, tako slovenskih kot nemških, pa tudi v časnikih v ostalih delih monarhije. Nadalje je opredeljena vloga, ki jo je imela Südsteirische Post v takratnem družbenem, političnem in kulturno- publicističnem življenju ne le na Spodnjem Štajerskem, temveč tudi v šir-šem prostoru Avstro-Ogrske. Ta del raziskave dopolnjuje podroben pregled sodelavcev lista, predvsem izdajateljev, tiskarjev ter urednikov, pri naved-bah katerih nemalokrat prihaja do kontroverznosti v časopisnih navedbah. Njihovo politično, publicistično in kulturno udejstvovanje je dalo listu po-memben pečat, njihove zapuščine in korespondence pa odkrivajo zakulisna dogajanja tako ob izidu časopisa kot v vsem času njegovega izhajanja. V

10 Maribor je leto pred izidom časopisa Südsteirische Post, torej leta 1880, štel 17.628 prebivalcev, od katerih je kar 76,8 odstotkov kot jezik dnevnega občevanja navedlo nemščino (prim. Arnold Suppan: Slowenen und Deutsche in Krain, der Untersteiermark und in Slowenien in den Volkszählungen von 1880, 1910, 1921 und 1931. Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848–1941 (ur. Helmut Rumpler in Arnold Suppan). Wien: Verlag für Geschichte und Politik; München: R. Oldenbourg Verlag, 1988, str. 311–318, tu str. 314–315).


Petra Kramberger


Znanstvena monogra� ja, ki proučuje nemški časopis Südsteirische Post (1881–1900), pomeni prvo poglobljeno raziskavo tega časopisa, ki je zastopal sloven-ske interese. Pri tem upošteva tako družbeno-politične in zgodovinske kot jezi-kovne speci� ke slovenskega prostora. S tem se po eni strani vključuje v raziskave o nemško-slovenskih kulturnih in literarnih vzajemnih odnosih, po drugi strani pa umešča dogajanje na Slovenskem v širše avstrijski in nemški prostor. Mo-nogra� ja je pomembna tako za slovensko in mednarodno germanistiko kot za (kulturno) zgodovino naših krajev, saj prevprašuje slovensko identiteto v okviru habsburške monarhije, opozarja na pomen literature za graditev nacionalne/do-movinske zavesti in osvetljuje žanr podlistka, ki je bil doslej deležen zelo skope literarnovedne obravnave. […] Monogra� ja dr. Petre Kramberger je nedvomno pomemben znanstveni prispevek na širšem področju literarne zgodovine, ki s svojimi gradivskimi najdbami in prikazi izvirno prispeva k raziskovanju in po-znavanju zgodovine ter kulture v stičnem nemško-slovenskem prostoru.

(iz recenzije prof. dr. Neve Šlibar)

Delo zajema speci� ko zgodovinske, jezikovne, zemljepisne, kulturne in publi-cistične situacije na Slovenskem, pri čemer se avtorica ne zadovolji le s pred-stavitvijo in kategorizacijo raziskanega gradiva, temveč izkazuje poglobljen problemski pristop.

(iz recenzije doc. dr. Janje Polajnar Lenarčič)

V zbirki Slovenske germanistične študije so doslej izšle naslednje knjige:

1. Vesna Kondrič Horvat (ur.) (2007): Nekoč se bodo vendarle morale sesuti okostenele pregrade med ljudstvi. Spominski zbornik ob sedemdesetletnici rojstva Draga Graha.

2. Mira Miladinović Zalaznik (2008): Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen II. Leopold Kordesch und seine Zeit.

3. Neva Šlibar (2009): Rundum Literatur I: Der literarische Text.

4. Marija Javor Briški, Mira Miladinović Zalaznik, Stojan Bračič (ur.) (2009): Sprache und Literatur durch das Prisma der Interkulturalität und Diachronizität. Festschri� für Anton Janko zum 70. Geburtstag.

5. Mira Miladinović Zalaznik, Irena Samide (ur.) (2010): »Zur Linde hier, sich dort zur Eiche wende…« 90 Jahre Germanistik an der Universität Ljubljana.

6. Neva Šlibar (ur.) (2010): Ingeborg Bachmann weiter lesen und weiter schreiben.

7. Janja Polajnar (Hrsg.) (2012): Emotionen in Sprache und Kultur.

8. Kristian Donko, Neva Šlibar (ur.) (2012): Gefühlswelten und Emotionsdiskurse in der deutschsprachigen Literatur.

9. Brigita Kosevski Puljić (ur.) (2012): Gefühlswelten in der � emdsprachlichen Didaktik.

10. Mira Miladinović Zalaznik,Tanja Žigon (ur.) (2014): Stiki in sovplivanja med središčem in obrobjem.

11. Petra Kramberger (2015): »Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen« – Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske interese

Petra Kramberger

1978, je na Filozofski fakulteti v Ljub ljani študirala nemški jezik s književnostjo. Po diplomi 2003 je poučevala nemščino in angleščino, zaposlena pa je bila tudi na Velepo-slaništvu Švicarske konfederacije v Ljubljani. Doktorirala je leta 2011 iz literarnih ved. Področja njene-ga znanstveno-raziskovalnega dela so nemško časnikarstvo in nemška literarna ustvarjalnost na Spod nje-štajerskem, slovenska kulturna zgo-dovina ter slovensko-nemški odnosi v 19. in 20. stoletju. Zaposlena je na Oddelku za germanistiko z ne-derlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani kot docentka za področje književnosti v nemškem jeziku.

Petr

a K

ram

berg

er: »

Alle

gut

en O

este

rrei

cher

wer

den

unse

r pat

riot

isch

es U

nter

nehm

en

unte

rstü

tzen

« –

Süds

teir

isch

e Pos

t (18

81–1

900)

, nem

ški č

asop

is z

a sl

oven

ske

inte

rese

9 789612 377168

ISBN 978-961-237-716-8

Sudsteirische_post_naslovnica_FINAL_NOVA.indd 1 30.12.2014 12:15:22

"Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstüzen"

Documents

Transcript of "Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstüzen"