šentjakob v rožu - flurnamen.at
Transcript of šentjakob v rožu - flurnamen.at
Antons Bruder Valentin Janežič studierte nach der Mittelschule in Klagenfurt und Wien Medizin. Während seiner Tätigkeit als Ober-stabsarzt lernte er das tschechische Genossenschaftswesen kennen. Während eines Urlaubs im Sommer 1872 gründete er in St. Jakob u. a. mit Hilfe des Pfarrers Franc Treiber die erste ländliche Darlehenskas-se des heutigen Österreich und Slowenien. Valentin Janežič war auch Autor und Übersetzer.
SlovenSko proSvetno društvo rožŽe v začetku 19. stoletja je zgornji Rož doživel velik razmah kulturne dejavnosti. Zaradi številnih ljudskih pevcev in bukovnikov je Šentja-kob v Rožu slovel kot »male slovenske Atene«. Začetki zborovskega petja segajo v leto 1846, ko je duhovnik, pesnik in skladatelj Franc Treiber v Šentjakobu ustanovil pevski zbor in ga vodil nad 30 let. Leta 1899 so v Kotu ustanovili prvi šentjakobski moški pevski zbor rožica. V začetku l. 1903 je začelo delovati Katoliško slovensko iz-obraževalno društvo Kot, ki je bilo ustanovljeno na pobudo župni-ka in ustanovitelja Narodne šole v Šentpetru, Mateja Ražuna. Povod za društveno ime Kot so bili tamkajšnji najbolj aktivni člani zbora Rožica. Dejavnosti so se v izobraževalnem društvu močno razširile. Začeli so uprizarjati igre in ustanovili društveno knjižnico. Leta 1923 so del farovškega hleva prezidali v prireditveno dvorano, ker dvora-na pri Cvitarju (današnja Posojilnica) ni več odgovarjala predpisom. Društveniki so se srečavali pri mesečnih izobraževalnih sestankih, slovenskih jezikovnih tečajih in fantovskih voditeljskih vajah. Vsako leto so naštudirali več iger, največkrat pa so zaigrali Miklovo Zalo, s katero so l. 1931 gostovali tudi v Ljubljani, Celju in Mariboru. Med vojno je NSDAP prepovedala delovanje slovenskih društev in usta-nov. Prva povojna leta je društvo delovalo pod imenom Slovensko prosvetno društvo Svoboda. Ko so l. 1951 v Svatnah prvič organizirali veliko uprizoritev Miklove Zale na prostem, je društvo nastopilo z novim, današnjim imenom. V 60. letih je takratni šentjakobski kaplan
slovenske jezikoslovne vede in po dogovoru z najboljšimi jezikoslovci in poznavalci jezika. S tem je Janežič ugladil pot enotnemu slovenske-mu pisnemu jeziku. Več izdaj so doživeli tudi njegovi slovarji. Poleg tega je Janežič izdal več literarnih revij (Slovenska Bčela, Slovenski Glasnik, Cvetje iz domačih in tujih logov), v katerih so svoja prozna dela objavljali skoraj vsi tedaj pišoči slovenski avtorji. Leta 1866 je v Janežičevem Cvetju izšel prvi slovenski roman (Josip Jurčič, Deseti brat). Janežič je pospeševal mlade talente in je bistveno prispeval k temu, da je po slovenski liriki (F. Prešeren) dosegla evropsko raven tudi slovenska proza.Anton Janežič, geboren in Lessach, war in Klagenfurt Gymnasial-Professor für Slowenisch und Deutsch. Er verfasste mehrere Schul- und Lesebücher, seine Grammatik (Slovenska slovnica, 1854) erleb-te 10 Auflagen und war 62 Jahre in den Schulen in Verwendung. Er schrieb sie in Absprache mit den besten Sprachwissenschaftern sei-ner Zeit und ebnete so den Weg zu einer einheitlichen Schriftsprache der Slowenen. Mehrere Auflagen erfuhren auch seine Wörterbücher. Für den gesamten slowenischen Sprachraum war auch sein Wirken als Herausgeber von Zeitschriften und Buchreihen von außerordent-licher Bedeutung. In ihnen erschienen die ersten Prosatexte der slowenischen Schriftsteller und der erste slowenische Roman (Josip Jurčič, Deseti brat). Janežič förderte junge Talente – er bezahlte auch Honorare – und trug wesentlich dazu bei, dass nach der slowenischen Lyrik auch die slowenische Prosa europäisches Niveau erreichte.
dr. valentin Janežič (1832–1912)Antonov brat Valentin je na Dunaju študiral medicino. Kot vojaški zdravnik je na Češkem spoznal tamkajšnji model posojilnic. 5. sep-tembra 1872 je s pomočjo župnika Franca Treiberja ustanovil Poso-jilnico Šentjakobsko v Rožu, prvo podeželsko kreditno zadrugo da-našnje Avstrije in Slovenije. Preden je Posojilnica začela delovati v današnjih prostorih, je bila pod streho Oštnejeve in Mačkove hiše. Valentin Janežič je bil tudi avtor in prevajalec.
Der Bauer Anton Gabriel (1892–1987) vlg. Strden in Lessach, wird als klassischer Volkspoet beschrieben. 1986 erschien die Sammlung seiner Gedichte Iz mojih zvezkov (Aus meinen Heften), in welchen man den Kenner der Poesie von Prešeren und Kette spürt. Der Kom-ponist Anton tončej Nagele (1911–1992) wurde beim vlg. Tonij in St. Jakob geboren. Dessen Mutter Mojcej war fünfzig Jahre lang Or-ganistin in der Pfarrkirche. Anton Nagele besuchte die Orgelschule in Klagenfurt und die Musikakademie in Wien, wo er Schul- und Kir-chenmusik studierte. Er ist demnach der erste Kärntner Slowene mit akademischem Abschluss auf diesem Gebiet. Seine Kompositionen umfassen Kirchenlieder, Sololieder mit Klavierbegleitung, die Oper Miklova Zala und etliche Harmonisierungen von Volksliedern. Nagele war zu seiner Zeit Vorbote einer neuen musikalischen Entwicklung in Kärnten.
prvi šentjakobski znanstveniki | Die ersten St. Jakober Gelehrten
Matija Ahacel (1779–1845)Rodil se je pri p. d. Ohácu v Gorinčičah. Poleg materinščine je znal nemško, grško, latinsko, francosko in italijansko, zanimal pa se je tudi za ruski in srbski jezik. Leta 1807 je na celovškem liceju postal pro-fesor matematike. Prizadeval si je za napredek kmetijstva in o tem napisal številne članke v nemškem jeziku. V Celovcu je vzpostavil najstarejšo vremensko postajo notranjeavstrijskih dežel. Dejaven v glasbenem društvu, je podpiral šolanje mladih organistov. Na Slom-škovo pobudo je izdal prvo posvetno slovensko pesmarico z melodi-jami Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane (1833). Prav tako si je z zbiranjem slovarskega gradiva prizadeval za razvoj slovenskega knjižnega jezika.
Matija Ahacel wurde beim vlg. Ohac in Gorintschach geboren. Au-ßer seiner Muttersprache Slowenisch beherrschte er Deutsch, Grie-chisch, Latein, Französisch, Italienisch und interessierte sich auch für die russische und serbische Sprache. Er war Mathematik-Professor und befasste sich mit Fragen der Landwirtschaft, worüber er zahlrei-che Artikel für die Carinthia schrieb. Ahacel errichtete in Klagenfurt die erste innerösterreichische Wetterstation. Im Musikverein förder-te er junge Organisten. Ein großes Anliegen war ihm auch die Ent-wicklung der slowenischen Schriftsprache, weshalb er Ausdrücke für Wörterbücher und slowenische Volkslieder sammelte. Ahacel ist Her-ausgeber des ersten slowenischen Liederbuches mit profanen, nicht-kirchlichen Texten. Ihm zu Ehren ist die Achatzel-Gasse in Klagenfurt benannt.
Anton Janežič (1828–1869)Rodil se je pri Janežiču v Lešah. Bil je gimnazijski profesor za slo-venščino in nemščino v Celovcu. Napisal je več šolskih knjig in či-tank, njegova Slovenska slovnica (1854) je doživela 10 izdaj in se je uporabljala v šolah celih 62 let. Napisana je po najnovejšem stanju
Vinko Zaletel s farno mladino pripravil nešteto iger. Nove vsebine je v 70. letih postavil na gledališki oder duhovnik Peter Sticker. V tem obdobju so najbolj vneti društveniki ustanovili Mešani pevski zbor rož (1974), ki se je lotil s pevovodjo Lajkom Milisavljevičem povsem inovativnih stilnih koncertov. Največji uspeh so pevci doživeli s pe-smimi zatiranih narodov, s koncertom Ponižani in razžaljeni, ki so ga odpeli več kot petdesetkrat doma in na tujem. Posebnost koncertov so bile scenske uprizoritve v režiji Marjana Štikra. Danes to pot na-daljujeta ženski zbor rož (vodja Primož Kerštanj) in otroški zbor rožce, ki ga vodita Mirko Lepuschitz in Mirica Stornik. Leta 1993 je Marjan Štikar z ustanovitvijo teatra trotamora naredil velik korak v sodobno gledališko ustvarjanje na Koroškem. Angažirane in druž-benokritično vsebine uprizarja tudi z otroško in mladinsko gledališko skupino teatr zora.
SloweniScher KulturVerein rožDer Verein nahm seine Aktivitäten zu Beginn des Jahres 1903 auf, nachdem er 1902 auf die Initiative des Pfarrers Matej Ražun gegrün-det wurde. Die aktivsten Mitglieder des Vereins waren die aus Winkl stammenden Sänger des slowenischen Gesangvereins rožica, wes-halb der Verein ursprünglich Katholischer slowenischer Bildungsver-ein Kot hieß. Vereinsziel war die Pflege und Förderung der sloweni-schen Sprache, Kultur und Identität durch Bildungsveranstaltungen, Gründung einer Bibliothek, Slowenisch-Kurse und Theaterauffüh-rungen. In der Zwischenkriegszeit führten die Vereinsmitglieder bis zu vier Theaterstücke jährlich auf, am häufigsten wurde das Drama Miklova Zala aufgeführt. 1931 fanden mit diesem Stück sogar Gast-spiele in Ljubljana, Celje und Maribor statt. Im Zweiten Weltkrieg wur-den die slowenischen Vereine von der NSDAP verboten. Nach dem Krieg nahm der St. Jakober Verein seine Tätigkeiten unter dem Na-men Slovensko prosvetno društvo Svoboda wieder auf. In den 1960-er Jahren studierte der damalige Kaplan Vinko Zaletel mit der Pfarr-jugend unzählige Theaterstücke ein. Mit neuen Bühnenwerken be-fasste sich der Priester Peter Sticker und brachte sie in den 1970-ern zur Aufführung. 1974 gründeten die aktivsten Vereinsmitglieder den Gemischten chor rož, der mit dem Chorleiter Lajko Milisavljevič völlig neue Wege einschlug. Der Chor studierte mehrere thematische Stilkonzerte ein, die von Marjan Štikar inszeniert wurden. Am erfolg-reichsten war das Konzert Lieder unterdrückter Völker, mit dem die Sänger über fünfzigmal sowohl im In- als auch im Ausland auftraten. Heute sind im Verein unter der Leitung von Mirko Lepuschitz und Mirijam Stornik der Kinderchor rožce sowie der Frauenchor rož mit Chorleiter Primož Kerštanj aktiv. Im Jahr 1993 gründete Marjan Štikar das Teatr trotamora und ist seitdem der künstlerische Leiter, Regisseur und Organisator dieses Ensembles. Mit den ungewöhnlich ambitionierten, engagierten und anspruchsvollen Aufführungen hat sich das Teatr trotamora über Kärntens Grenzen hinweg einen Na-men gemacht. Unter seiner Leitung ist im Verein auch die Kinder- und Jugendtheatergruppe Teatr zora tätig.
»Kleines slowenisches Athen | Male slovenske Atene«
St. Jakob im Rosental/Šentjakob v Rožu war schon zu Beginn des 19. Jahrhunderts der Inbegriff des slowenischen Kulturschaffens in Kärn-ten, das wegen der zahlreichen Volkspoeten und Sänger als »klei-nes slowenisches Athen« bezeichnet wurde. Aus Feistritz bei St. Ja-kob stammte Miha Andreaš (1762–1821). Von Beruf Weber lernte er selbst Slowenisch und Deutsch lesen und schreiben. Er schrieb slo-wenische geistliche und weltliche Lieder, für einige komponierte er auch die Melodie. Acht dieser vertonten Lieder sind erhalten geblie-ben. In die slowenische Literaturgeschichte fand Andreaš vor allem wegen seiner Gedichte Eingang, die die Französische Revolution und die Napoleonischen Kriege in Kärnten beschreiben. Janez Dobernik (1795–1865) wurde beim vlg. Afernik in Srajach geboren. Er war Bauer und Fuhrmann, doch am liebsten schrieb er Gedichte, von denen aber nur drei erhalten geblieben sind. Janez Kajžnik (1837–1914), geboren beim vlg. Oštnej (Frank) in St. Jakob, war von Beruf Fleischhauer und Wagner, wechselte aber zum Beruf eines Hirten. Er war ein lustiger und beliebter Mensch und war oft als Brautführer tätig. In seinen Ge-dichten beschreibt er eigene Erlebnisse, besonders gern auch Bege-benheiten und Verhältnisse in Lessach. Franz Treiber (1809–1878) war Priester, Dichter und Komponist und wurde in Faak am See gebo-ren. Er studierte in Klagenfurt in den Jahren, als Anton Martin Slomšek die Seminaristen für die slowenische Literatur begeisterte. Nach sei-nen Jahren als Kaplan kam Treiber 1846 als Pfarrer nach St. Jakob, wo er bis zu seinem Tode blieb. Hier gründete er einen Chor, den er über 30 Jahre leitete. Er war auch selbst ein anerkannter Sänger und schrieb mehrere Lieder. Sein Lied Nmav čriəz izaro handelt vom verlorenen Elternhaus und wurde zur Hymne der Kärntner Slowenen. Ferdinand nandej Brešan (1875–1917) war als Gemeindesekretär sowie Schriftführer des Gesangsvereins Rožica und des Slowenischen Bildungsvereins Kot tätig. Sein Vaterhaus war die Vach-Hube in Winkl. Er leitete ein Tamburizza-Ensemble und war als Zitherspieler und Ver-fasser von Gedichten, die von Franc Rauter vertont wurden, bekannt. Gestorben ist er in russischer Kriegsgefangenschaft. Franc rauter (1884–1965) wurde in Winkl beim vlg. Trlovčnik geboren und studierte am Konservatorium in Wien Musiktheorie, Geige, Klarinette und Kla-vier. Er spielte bei verschiedenen Orchestern der Monarchie und kam auch nach Sofia und Istanbul, wo er mit dem Komponisten Franz Lehar Freundschaft schloss. Während des 1. Weltkrieges widmete er sich in Belgrad der Militärmusik, nach dem Krieg verlor er durch die Inflation sein Erspartes und war zeitweise als Musiklehrer tätig. Er komponier-te Walzer, Polkas und Marschmusik und einige Chorlieder. Die meisten Werke schrieb er für Blaskapellen. Franc Rauter war Mitbegründer des Slowenischen Bildungsvereins Kot. Seine Frau Flora rauter (1896–1996), geboren in Hart bei Arnoldstein, schrieb etwa 100 Gedichte in slowenischer und ebenso viele in deutscher Sprache. Von Beruf war sie Schneiderin und Kranzbinderin.
Imenski fond šentjakobske občine | Namenbestand der Gemeinde St. JakobPri opredelitvah imen so upoštevani le posamezni izbrani sklopi, izčrpna razprava bo objavljena posebej. Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojim znanjem omogočili nastanek karte. Im Textteil der vorliegenden Karte werden nur einige ausgewählte Themenbereiche behandelt. Ein ausführlicher und ergänzter Namen-befund wird in absehbarer Zeit veröffentlicht. Der Dank gilt den vie-len Mitbürgern, die durch Einbringung ihres breiten Wissens zur Ent-stehung dieser Übersichtskarte beigetragen haben.
ledInSkA IMenA | FLURNAMENPomenska raznolikost imen priča o izredni sposobnosti izražanja in bogatem besednem zakladu ljudi, ki so ledine nekoč poimenovali. Na našem področju nam ledinska imena ne posredujejo le splošnih infor-macij glede vrste zemlje, poraščenosti, reliefa ali koriščenja tal, tem-več nam dajejo tudi globlji vpogled v socialno zgodovino in procese preoblikovanja pokrajine. Skupaj z zgodovinskimi viri nam dajejo tudi informacije o starejših načinih vrtnarstva, poljedelstva, živinoreje in koriščenja gozdov. Beeindruckend ist nicht nur die Dichte und die Benennungsvielfalt, sondern auch die Ausdruckskraft, die in den Flurnamen zutage tritt. Sie geben nicht nur Auskunft über Bodenart, Bewuchs, Geländeform und Nutzungsarten, sondern ermöglichen auch tiefere Einblicke in die regionale Sozialgeschichte der Landschaft und deren Umgestaltung von der einstigen Naturlandschaft zur heutigen Kulturlandschaft. Ge-meinsam mit den historischen Quellen liefern sie auch Informationen über aufeinander abgestimmte Formen individueller und kollektiver Nutzung in Kombination mit verschiedenen Arten des Garten- und Ackerbaues, der Viehwirtschaft und Waldnutzung.
Ledinska imena in načini koriščenja | Flurnamen und Nutzungsartenvrtnarstvo / Gartenbau > Vritan, Vrtəčsadjarstvo / Obstbau > Vohredcapoljedelstvo / Ackerbau > Hnile, Horinšče pule, Njive, Poljine, Pule,
Sevənca, Srid pula, Spudnje pule, Sriəd in Ҟrej polá, Prstje, V prstjə, V pulə, Zavrje, Zavorje, Zurənca, Zvrhnje pule
kopaštvo / Hackbau > Ҟopna, Na ҟopnə, Ҟopajnepožigalništvo / Brandwirtschaft > Ҟresnice, Povžar, Požarje, Požhajnatravnato površje / Wiesenflächen:– za košnjo / Mahd > Seče, Ҟosá, Ҟoščəca, Sažnát, Travənče, Ledina– za pašo / Weide > Trata, Tratce, Stara trata, Pástovna, Vóhrada,
Vóhrade, Vohrédca, Za ҟravco– senožeti / Wald- und Bergwiesen: Čirč, Črične, Ləbenca, Məҟulov
vaz, Novine, Pipanje, Podəp, Polana, Pvajna, Pvajnca, Ravni, Rute, Rutəč, Rutəče, Štorvəc, Tribəž, Tribuč, Tribnəҟ, Vaz, Vaze
Tipologija pašnikov | Weidetypen1. obhišna, individualna paša / individuell genutzte Weideflächen
> Vóhrada, Vóhrade, Vohrédca2. kolektivna paša / einst kollektiv genutzte Weide
> Trata, Tratce, Stara trata, Pástovna 3. konjska paša / Pferdeweide > Ҟojnščə hrob, Ҟojnščə sadvó4. paša za govedo / Rinderweide
Pobočja glavnih vrhov | Abhänge im GipfelbereichV zemljepisnih kartah je od 10 pobočij zajeta le Švihənca. / Von den 10 benannten Abhängen im Gipfelbereich ist kartografisch nur Schwigenitz = Švihənca erfasst.Ҟrhlə: > krhljiči / Einkerbungen in der FalllinieČrtovje > opozarja na zle duhove / betont die Wildheit und Zerklüf-
tungŽlebinja > žlebasta oblika / rinnenförmige Ausformung des GeländesҞrnca > krnica, poglobljen svet / EinsenkungStrmc > strmec, strmina / SteilhangUrtənca > vdrtənca, izredno strm, vdrt teren / äußerst steiler Ab-
hang, der abbrechende AbhangTičənca, Tičarca > namigujeta na starejše mitične predstave / beruht
auf mythischen VorstellungenPvazí > plazi / abgleitender Abhang
Vdolbine in vseden teren | Einkerbungen und EinsenkungenҞrnca > stransko viseč poglobljen svet / weiträumige, seitlich
hängende EinsenkungҞotle > kesselförmige EinsenkungTəmna jama > düstere, finstere EinsenkungҞurja jama > vreza v slemenu gorovja / Einkerbungen im Grat eines
Gebirges
Deli gora | Teilbereiche des GebirgesBəčanca > bočni del / SeitenflankeBəčovnək > stranska bočna vzpetina / flankierende Erhebung
der KomnicaPleče > stranski del vrha / GebirgsschulterČrižnje > na drugi strani / anderseitigTonjača: zunanji del / außenseitigҞrajovce > razmejitveno področje / an der Grenze, am Ende liegendStopno > stopniške oblike / Einstufung im steilen GeländePovša > poševni del / schräg hängend
Skupne planine in lastniške senožeti | Hochalpine individuelle und gemeinschaftliche Bergwiesen und Weiden
Stara trata, Ҟvadje, Ovšca, Rožca, Baba, Rdečca, Polane, Həmno > planinske paše iz davnih časov / Almen aus »undenklichen Zeiten«
Dolina, Ҟrnca, Ləbenca, Məšenək, Mvaҟa, Podəp, Pvajna, Pvajnca, Ravní, Tribəč, Vaz > stare senožeti, višinske paše / alte Bergwie-sen, Hochweiden
Jurcov, Račnjaҟov, Šmonҟov, Žhanҟov rut > novodobne lastniške se-nožeti / neuzeitliche Rodungen unter Benennung der Zugehörigkeit.
VODNA IMENA | GEWÄSSERNAMENVodna imena ne označujejo le izvirov, stoječih ali tekočih voda, temveč opisujejo tudi lastnosti in značaj vodovja, področje izvira in vodo-toka. Imena so skoraj izključno enobesedna.Die Gewässernamen bezeichnen nicht nur Quellen, fließendes oder stehendes Gewässer, sondern geben auch Auskunft über die Eigen-schaften des Wassers, beschreiben das Quellgebiet und den Wasser-lauf. Die Wortbildung beruht fast ausschließlich auf einem Wort.
> Na tratə, Za ҟravco, Trata, Tratce, Stara trata5. paša za drobnico / Kleinviehweide
– kozja paša / Ziegenweide > Ҟozjaҟ, Ҟozjə hrbət, Havje, Róžovje – ovčja paša / Schafweide > Ovščəca, Očna, Ovčna, Polane
6. svinjska paša / Schweineweide > Dobce, Hrastje, Ҟrasənca, Svinj-šče, Pod svinjščam; Dobrava & Buҟovje – jesenske svinjske paše / Schweineweiden im Herbst
7. višinske paše / Hochweiden > Pvanja, Pvajnca, Pvajne8. planine visokogorja / Almen
> Baba, Dolina, Həmno, Mlinca, Rdečəca, Rožca, Stara trata9. pustotne površine / Trockenrasen > Pəstota, Omertəca
Gozdna področja | Waldbereich1. nizka rastišča / Niedergehölz: > Hrmula, Hrašišče, Hrastje, Hošče,
Havje (hovje je iglasto grmičevje / Nadelgehölz), Lišče, Na brinə, Róžovje, Sibirija (= sviba, rdeči dren), Trnovca
2. nekdanje kolektivno koriščenje gozdov / einst kollektiv genutzte Waldbereiche:
– energetski les, fažarstvo / Energieholz: > Drevlje, Lesinje, Jə berənca
– vejevnice (zimska krma za drobnico) / Schneitelwirtschaft > Vije, Pod vijamə, Vinca, Za vinco, Vonca
– steljarjenje / Streunutzung: > Lišče, Lištəče, Praprotnəҟ, Tribnəҟ – ogljarstvo / Köhlerei > Ҟopišče – neposredno poimenovanje kolektivnega gozdnega področja un -
mit telbare Benennung kollektiv genutzter Waldbereiche: > Žu pənca, Županca, Žopan
– poimenovanje posebnih gozdnih področij in gajev / Namen beson-derer Waldbereiche, Haine > Čéstinja, Ščedem, Tičənca, Tičarca
3. splošna imena za gozd / allgemeine Bezeichnungen für Wälder > Bo hajna, Čumna (= šumna), Svaščə šrotə, Želuščə šrotə
4. poseke / Kahlschläge > Podəp, Štorvəc5. imena po prevladajočem drevju / Namen nach dem dominanten
Bewuchs > Brezje, Brizənc, Brizənca, Bur, Búrovje, Burharč, Buršt, Búҟovje, Buҟov vrh, Dobje, Dobər, Dobre, Dobce, Dobrava, Habri-je, Hojna (Spudnja hojna, Zvrhna hojna), Javorje, Jelenca, Jelenova vuža, Ləmovčje, Məcesənc, Smrečəče, Vovčje, Pod brizənco
Ledinska imena in lastnosti tal | Flurnamen nach Bodeneigenschaften
humozna tla / humusreich > Brna, Brnjaҟ, Črnicarahlica in ilovnata tla / lockere oder lehmige Erde > Puhrje, Jilčjepeščena tla / sandig > Melí, Melíšče, Piəščekamnita tla / steinig > Hroblje, Hrublje, Hrublca, Ҟamənca, Ҟamnjaҟpečovnata tla / felsig > Péčovjegramozna tla / Schotterhalden > Prod, Zaprodəncasuha tla / Trockengebiete > Omertəca, Pəstotamokrišča / Feuchtgebiete > Muҟrna, Močve, Mosníce, Mosnəc,
Pod muҟrno, Pavudje, Voh, Vojə, V vozemočvirja / Moore > Bvato, Bvatce, Jezerce
Oblike zemeljskega površja | Flurnamen nach GeländeformLedinska imena opisujejo tudi obliko zemeljskega površja, ki je lahko ravno, nagnjeno, viseče, valovito, gričevnato, strmo ali vdrto.Die Flurnamen geben auch an, ob das Terrain eben, geneigt, hän-gend, wellig, (sanft) hügelig, leicht ansteigend, erhöht, steil abfal-lend oder eingesenkt ist.
strmo padajoče površje / steil abfallend > Brizənc, Ježa, Rebər, Strmcraven ali položen svet / eben und abgeflacht > Ravní, Ravne, Ravəca
vdrtine in vdolbine / Einsenkungen und Vertiefungen nach ihrer Ausformung
obsežne vdolbine / weitläufige Einsenkung > Dolice, Doləč, Dolina, Dovvrtača / trichterförmig > Rupa, Rupepodolžna oblika / länglich > Prídale, Pridəlc, Podovənca kotel / kesselförmig > Ҟotlekotanja / muldenförmig > Hobučežleb / rinnenförmig > Žlibəč, Žlebinjakorita / trogförmig > Ҟorite, Zádilebrezoblične vdolbine / unförmig > Jame, Jamce dvignjen svet in vzpetine / Erhebungen und Anhöhengrič, rob, gričevnato / Hügel, hügelig > Ҟvanc, Ҟvančəč, Ҟoҟ, Robírahlo dvignjen svet / kleine, wellige Erhebung: Muhəlč (Muhəč,
Muhəlnjaҟ)podolgasta vzpetina / langgezogene Anhöhe > Dijačdvignjen svet s stranskimi strminami / seitlich steil abfallende
Erhebung > Brda, Brdca, Črna brda, Sridnja brda
Oblike ledin | Flur- und Parzellenformtrikotno / dreieckig bis keilförmig > Ҟlən, Ҟlinc, Vҟlincozki pasovi / schmalstreifig > Hojzla, Šmonҟov gožokroglo / rundlich > Vҟrohəlces stekajočimi se podolžnimi stranicami / längsseits
zusammenlaufend > Štəҟ, Štuҟa, Vštəҟkrivina / gekrümmt > Ҟrivceimena po legi / Benennungen nach der Lagev sredini / mittig > Posridəҟ, Vsridəҟ, Sriəd polá, Sridnja brdana koncu / am Ende > Farščə rep, Ҟraj polá, Ҟrajovce, Na rətižə, Rətižnad ali pod / oberhalb, unterhalb > Zvrhnje horice, Spudnje pule, Pod
rutcampo sosednjih predelih / angrenzend, bei > Na Potoce, Pr dobə, Na
ҟvancə, Pr ҟrižə, Pr Lipə, Za bəzovcamlega ob stezi, poti, cesti, križišču ali stegnah / Lage am Weg, Wegga-
belung, Straße, Triebweg > Ceste, Razpotje, Strajne, Pod Straj-nam, Šrajne, Stəhavce, V ceste
Gore, JArkI, poBoČJA | BERGE, SCHLUCHTEN, ABHÄNGEImena gora in gorskih predelov pričajo o izredni sposobnosti opazo-vanja in izražanja prebivalcev. Občno ime gora se pojavi v enem sa-mem primeru Sveta hora, drugače so imena večinoma enobesedna in opisujejo značilnosti gora. Imena vdolbin, sotesk in grap izražajo, ali so raztegnjene, ozke, strme ali podolžne. Poleg tega nam še pove-jo, če so dostopne in prehodne ali naj se jih človek raje izogiba.Die Bergnamen zeugen von einer ausgeprägten Beobachtungsgabe und Ausdrucksfähigkeit der Namensstifter. Sie beruhen auf unmittel-baren beschreibenden oder assoziativen Benennungen. Die Namen der Gräben, Schluchten oder Klammen bezeichnen auch, ob es sich um eine weiträumige, schmale, steile oder langgezogene Einsenkung oder Einkerbung im Gelände handelt und ob diese begehbar sind oder besser gemieden werden sollten.
Imena, ki opisujejo obliko vrhov ali relief | Die Bergform oder das Relief beschreibende Namen
Ҟočna > dominantna gora zaoble oblike / der Abgerundete, DominanteUščәca > vrh je priostren, sl. ost / der Zugespitzte, SchroffeŠҟrbina > vrh okrušene oblike / abgesplitterte, verwitterte BergspitzeHrbnə > vrh je grbaste oblike / der Buckelige, der HöckerRezmanca > stranski del gore je odlomljen, odrezan / der Abgebro-
cheneHum, Humc > holm, holmec / größere bewaldete Erhebung im Tal-
bereichČrna brda > ima strme stranice / seitlich steil abfallend
Asociacijska imena iz vsakdanje predmetnosti | Assoziative Namen aus der alltäglichen Gegenständlichkeit
Ҟoprivnjaҟ > strma, poraščena vzpetina / steil abfallende, bewaldete Anhöhe
Čop > čopasta oblika / der WalmförmigeTur, Turne, Turnavca > osamelci oble oblike / kuppenförmige SolitärHráčənca > poimenovana po nekdanjem gradu / BurgbergHračíča > označuje sam vrh Hráčənce / Bergspitze des BurgbergesPlevnəca > orodje / langstieliges, spitziges, sichelförmiges Werk-
zeug, weist auf Zinnenförmigkeit hinҞorenščəca > zakoreninjena gora / der Verwurzelte
Imena, ki opozarjajo na golost gora | Namen, die Kahlheit beschreiben
Golica > neporaščena gora / der KahleŠҟrbina > vrh okrušene oblike / felsige, verwitterte Bergspitze
Imena gora, ki opozarjajo na predkrščanske predstave | Namen, die auf vorchristliche Vorstellungen hinweisen
Ҟrahəlca, Ҟurjaҟ, Vrlovca, Petelən, Petelənc > opozarjajo na vzviše-nost / betonen die Erhabenheit
Baba, Babənca > mitična podoba / mythische Gestalt
Imena gora v predgorju | Bergnamen des VorgebirgesDomačin pozna imena vseh gora in vzpetin v predgorju. V zemljepis-nih kartah so večinoma nepoimenovana. / Die einheimischen Bewoh-ner kennen die Namen sämtlicher Berge und Anhöhen des Vorgebir-ges. Die Kartografie kennt davon nur wenige.Tabor > težko dostopna skalna gmota, naravno pribežališče / schwer
zugängliches Felsmassiv, natürliche Zu fluchtsstätteZhorivc > spominja na delovanje naravnih sil: strela, ogenj, grom in
podor. Legenda priča o delovanju dobre sile v podobi sv. Heme in o hudiču, ki je od jeze valil skalovje. V nižini še danes ležijo skale, ledina se imenuje Pečovje. / Ist mit Legenden behaftet und wur-de kartografisch um 1900 in Kapellenberg umbenannt. In älteren Quellen ist er als Zguriuz und als Shoriutz belegt. Der Name weist auf das Wirken von Naturgewalten wie Blitz, Feuer, Donner und Bergstürze hin.
Gorski prehodi, sedla – stare povezave z Gorenjsko | Gebirgsüber-gänge, Sättel – alte Verbindungswege mit der Region Gorenjska
Črvəč > nevarna ozka steza, ki vodi do sedla / gefährlicher, schmaler Steig, der zum Übergang führt
Suha > prehod na Stari trati / Übergang auf der Stara trata
Jeҟl > jeziček pri tehtnici, nakazuje ravnotežje / das Gleichgewicht anzeigendes Waagenzünglein; d. h. dass Jeҟl jener Bereich ist, in dem Nord und Südseite des Gebirges im Gleichgewicht stehen
Ҟlaҟ > zbirališče čarovnic / Hexenversammlungsplatz Ҟojnsko sadvo > konjska paša nad ledeniškimi jamami Jame in na pa
jališčem Ҟorite / Pferdeweide oberhalb der Toteislöcher Jame und der Tränke Ҟorite
Mlinca > sedlo široke raztegnjenosti; osnova imena ni mlin; mlini, bliní najdemo tudi v drugih slovanskih jezikih / weitläufige Einsat-telung; die Wortbedeutung beruht nicht auf mlin – Mühle, sondern auf mlini bzw. bliní und beschreibt die Breitgezogenheit
Vratce > Übergang
Sedla in prehodi v predgorju | Übergänge im VorgebirgePrívole > preval / ÜbergangVrata > DurchgangVranje > izpeljanka iz vran, t. j. izlivno grlo pri vrču; prehod v obliki
ozke zareze / hat keinen Bezug zu vrana (Rabe), sondern ist ein schmaler, enger Übergang
Ҟvanc, Rdečə ҟvanc, Dovjə ҟvanc, Kvančəč > vzpon poti ali ceste / Steigung
Sedəlč > malo sedlo / kleine Einsattelung
Prehodni jarki | begehbare GräbenŠpivrat > zloženka iz špiva (igla) in vrata / Wortzusammensetzung
aus špiva (Nadel) und vrata (Tor)Ҟovrat > širok, okrogličast prehod, ҟovú = kolo / rundlicher, weit räu
miger DurchgangSҟlinjaҟ > ozek, utesnjen jarek / ist betretbar, eingekerbt und engPazečje > stranski jarek Suhe; opozarja na drseč svet, plazove / Sei
tengraben der Suha, weist auf abgleitendes Gelände und Geröll-halden hin
Neprehodni ali pogojno prehodni jarki | Nicht oder bedingt begehbare Gräben
Vom > iz lom, obojestransko strmo vrezan jarek / GeländebruchDebər > deber / die SchluchtPobijne > pobijati, bučati / weist auf Getöse hinHripovc > krhko kamenje / brüchiges GesteinBrivant, Vrivant > strmi predel potoka Rožče, opozarja na vrenje
vrelcov in šumenje potoka / wasserführend und steil, wo es quellt, sprudelt und schäumt
Strhavnce > jarek, ki je razbrazdan, strgan / betont die Zerklüftun-gen
Ҟlən > globoko, klinasto vrezan jarek / keilförmiger Einschnitt in das Gelände
Jarki, ki se jih je treba izogibati | Gräben, die gemieden werden sollten
Hudovca, Hudé, Hudí > divjost in vražnost / Wildheit und BösartigkeitČrtovje > hudičevo področje / teuflische GegendŠčinҟovc, Basəlšče > mogoče mistično poreklo / sind tabuisierende
Benennungen und lassen Mystisches erahnenČura > opozarja na dim, paro, pramena megle / verweist auf damp-
fende Nebelschwaden
Ҟočna
Ҟoren
ščəc
a
Vəlčə
Məš
ənəҟ
Mihnə M
əšən
əҟ
Črvəč
Bəčan
ca Stopn
o
Tičjə
vrh
Sušc
a (Malə
vrh)
Pleče
Zhoriv
c
Suha
Žlebinj
a
Račca
Pvaz
iUšč
əca
Golica
Ovščə
ca
Švihə
nca
Ҟopajn
ove g
olice
Jeҟl
Petel
ənҞrhlə
Buҟov
vrh
Mvaҟc
a
Ҟlaҟ Mvaҟa
Rožčə
ca (V
əlčə v
rh)
Rožca
Baba
Ҟrahə
lca
Petel
ənc
Suhə
vrh
Ҟropiv
njaҟ
Rdečə
ca
Mlinca
Polan
ca
Polan
e
Srtje
Rdeča
pejč
Plevə
nca
Həmno
Ҟurjaҟ
Hrbnə
Jepa
Rezman
ca
Vratc
e
Šҟrb
ina
Hračə
nca
T i č ə n c aT r a t a
Ҟ r n c a
S t a r a
Pvaz
iBəč
anca
Ҟrnca
Črtovje
Na peč
eh
MIKLOVA ZALA 1937 ZALA 2010
● > vrh | Gipfel● > planina, sedlo | Alm, Sattel● > predgorje | Vorgebirge● > pobočje | Abhang
trška občinašentjakob v rožuMarktgemeinde St. Jakob i. r.ledinska in krajevna imena Flur- und OrtsnamenMerilo | Maßstab 1 : 20.000
trška občinašentjakob v rožu MarktgemeindeSt. Jakob i. r.ledinska in krajevna imena Flur- und OrtsnamenMerilo | Maßstab 1 : 20.000
slov ensk a pros v e t na z v e z aslow enischer kult urv er band
Marktgemeinde St. Jakob im Rosental Trška občina Šentjakob v Rožu
VrelciImeni Vodica in Mrzva voda najdemo na raziskanem območju šestkrat. Vodica ni le pomanjševalnica za vodo, temveč je tudi oznaka za vrelce s posebnimi lastnostmi. Voda je čista, mrzla in ima celo leto isto tem-peraturo. Vodici pripisujejo tudi zdravilno moč. Drugi vrelci in povirja se imenujejo Lipə studanc, Zapovənca, Pišče, Vrivant in Puhrnca.
PotokiBeseda potok se pomensko pojavi le pri imenu Riҟa. Posebnost je Svetə potočej, katerega struga naj bi bila iz lehnjaka (nar. vuҟnjaҟ), ki se drugod ne pojavlja. Ovnica opisuje vijugast vodotok. Hudourniški značaj je izražen v imenih Hudovca, Sovnice, Šum. Posebno čistost vode po udarjajo imena Bivša, Bivšča in Bistrica. Drugi pomen Bistrice je, da teče hitro, bistro. Imeni Meniva in Suha namigujeta, da se potok občasno izsuši. Debreva priteče iz debra. Podovənca teče po podolga-stem jarku istega imena, Trnovca skozi območje nizke poraščenosti, Baselca in Vomca pa po jarkih Baselšče in Vom. Rožca in Rdečəca iz-virata na planinah istega imena. Rača in Raҟovnca namigujeta na to-plejšo temperaturo vode. Janҟovca izvira v Močilah in usahne pri ledini Hruble. Ime Hruble pomeni, da so tla gramozna in da voda lahko ponikne. Voda potokov Črnelov in Črnetov pətok ni kristalno čista, temveč je blatnica ali izvira v močvirnatih tleh. Isto velja za potok Mostəč.
Stoječe vodeNa stoječo vodo opozarja ime Jezerce, ki se pojavi večkrat. Umetne stoječe vode so Ҟoҟnjaҟov in Miҟlnov birt, Ribnace, Nahəlnov in Martnjaҟov studanc. Jezi nosijo ime Zapirənca. Zádile poimenujejo za-stajanje vode oz. korita ob Dravi. Brzica v reki Dravi nosi ime Sҟaҟlca.
rož | ROSENTALIme za zgornji Rož se v najstarejšem pisnem viru prvič pojavi v latin-ski obliki Rasa okoli leta 880. V 12. stoletju se zapisi kakor Rasa, Ras, valle Rosarum pojavljajo pogosteje. V novejših listinah najdemo za-pise Rast Thall, Rasstall, Raschtall, leta 1690 pa Rossenthal. Osnova -rož- se je ohranila v ledinskih, gorskih in vodnih imenih.Die erste urkundliche Erwähnung des oberen Rosentals stammt aus den Jahren um 880, als diese Gegend als Rasa erwähnt wird. Im 12. Jh. häufen sich die lateinischen Schreibweisen wie Rasa, Ras, valle Rosarum. In neuzeitlichen Urkunden des 16. und 17. Jh. wird unsere Region als Rast Thall, Rasstall, Raschtall und Rossenthal (1690) be-zeichnet. Der Wortstamm rož ist in Flur-, Gewässer- und Bergnamen erhalten geblieben.
Róžovje > severno pobočje cerkvenega roba v Šentjakobu / Name des nördlichen Abhanges des St. Jakober Kirchenhügels
Rožca > potok / Bach; der Quellenbereich befindet sich auf und unter der Gemeinschaftsalm Roschitza und mündet in die Feistritz
Rožca > planina / Alm; seit 1840 im Eigentum der Ortschaften Ka-nin, Schlatten, Frießnitz, Lessach und Rosenbach, davor – »seit undenklichen Zeiten« – im Besitz nach althergebrachtem Gewohnheitsrecht
Prirož > gozdno področje v katastralni občini Podgorje / Waldteil in der KG Maria Elend
Rožčəca > gorski vrh nad planino Rožca na avstrijskoslovenski meji Berggipfel oberhalb der Alm Roschitza, an der Grenze zu Slowenien.
Aussprache der slowenischen Zeichen č wie deutsches tsch in »klatschen«š wie deutsches sch in »schade«ž wie französisches j in »Journal«c wie deutsches z in »zeigen« (nie k!)s wie deutsches ß in »groß«z stimmhaftes s, wie s in »Vase« (nie ts!)h wie deutsches ch in »Dach«v am Wortanfang, vor Vokalen: wie w in »wohnen«, sonst wie ul wird am Silbenende bzw. zwischen Vokal und Konsonant meist wie u ausgesprochenә aus den Vokalen e, i und u entsteht häufig der Halblaut ә: bik > bәҟҟ, Ҟ Der Mitlaut k verwandelt sich in den gutturalen Ver-
schluss oder Knacklaut ҟ. Er entsteht tief in der Keh-le, indem kurz die Luft angehalten und dann plötzlich ausgestoßen wird. Es klingt wie ein harter vokalischer Ansatz am Wortanfang: Anna
ҟ, Ҟ Konzonant k se spremeni v grlni zapornik ҟ. Nastane globoko v grlu tako, da kratko pridržimo in nato hitro spustimo sapo, skoraj kot bi zastokali. Zveni kot trd vo-kalni nastavek: koza > ҟoza
ә samoglasniki e, i in u se pogosto spremenijo v polglasnik ә: bik > bәҟ
Dovje
TalәVištrov
rut
Pr dobә
Štәҟ
Ҟam
njak
Hobúče
Harejov
rut
Brizәnc
Močíle
Dobәr
Dobrávcov rut
Mos
níce
Štәҟ
Ledina
Dobje
Pod cerҟvó
Ҟrajovcov rut
Ҟúran
Pint
a
Hribre
Vritan
Donižov rut
Uščәc
Puhrje
Tavplnov rut
Ҟorite
Na vidne
Pohvácov rut
Novine
Na pintlә
Štәҟ
Róžovje
Med pečjo
Lesce
Naviҟš
Dobje
Na
petelinә
Brasҟov rut
Pr
cementә
Pečic
a
Jurčov rut
Vsrid
әnce
Na robә
Lišče
Ledina
Ҟocov rut
Ҟraj polá
Biva pejč
Motažov rut
Ҟocov rob
V a z
Ҟrájovcov
rutәč
Zádile
Na potoce
Pvajnca
Povžar
Šәmnjaҟ
ov
rut
Ž l i b
Mvaҟca
Trata
Hajnaҟov rut
Tevžov rut
Pišče
Lesovc
Na vo
dah
Cәhajnarca
Žhanҟov rut
Hrilov rut
Vóhrada
Med jivamD o l č
Dobrnҟov
rut
Pišče
Potәč
Mәҟvavov rut
Foltanov rut
Pleše
Strajne
Pod pečjo
Cvitәnҟov rut
Hojna
Mečinov rut
Jurcov rut
Režjov rutDobәr
Órat
V brodah
Trat
ce
Resmanov rut
Novine
Žlebi
Vrlova pejč
Bvate
Črna
Pod
Strovcam
Trata
Piәšče
Ҟrivce
Seče
Srid pula
Pleše
Hruble
V voze
Ҟozjak
Me l í
Sedәlč
Ҟámәnca
Vdor
Triәb
Sҟedәnsҟa pejč
Mežnarjov rut
Ҟovačo
v ru
t
Podәn
Ҟl inc
Pod
Rórarjam
Pvanjca
Rjanov rut
Vóhrada
Ledina
Ҟojnščә hrob
Štupnjaҟov ҟo
t
Na
pәto
ce
Ribnace
Na pvajnә
Ledina
Brdca
Vrbc
e
Rutәčә
Na ҟvancә
Zádov
je
Travәnče
Vištrov tamar
Arnejov rutәč
Melišče
Bistrov dov
Sedәlč
Búrovje
Ҟo t e
Močúle
Ҟopišče
Račnjaҟov rut
V ceste
Brdca
Ledәnce
P ú l e
Novina
Rupe
Mihna čura
Hribrce
Pr ҟrižә
Hobó
vce
Dolice
Ledina
Tevžov rut
Črižnje
Ҟ l ә n
Ҟurja jama
Štiҟrov mlin
Vídminca
Zvrh
nja
vóhra
da
Za voham
Pod muҟrno
D o v jә
Novine
Hruble
Firštov rut
Na vinҟә
Ҟ l i n c
Firštov rut
Pézdejov rut
Strajne
Ҟvančә
č
Med ježo
Šrajne
Muҟrna
Ҟopišče
Petri
cov r
ut
Trlovca
Jánto
včov
rut
Jezerce
J i l č j e
Tavčarjov rut
Ҟrasәnca
Vorinov rutәč
Jurčov rut
Vra ta
Móčve
Pr Drale
Rebәr
Jәspica
Vojnca
Lucmanov rut
Mudәnčov rut
Zapi
rәnc
a
B r i h
Zádile
Podvazca
Frtinov r
ut
Volánjaҟov
rut
Jezdre
Lipjov rut
Pod lesovcam
S e č e
Tičarca
Srid pula
Ҟopne
Spudnje
jamce
Travәnčә
Janéščov rut
Š t ә ҟ
Sramsa
Žalíšče
Vištrov rut
Hábrәje
Rdečә ҟvanc
Šustarjov rut
Tra ta
Pod hradam
Ҟ l i n c
Ҟ o ҟ
Horice
Vóhrada
Ježa
Š t ә ҟ
Zdavje
Jurčov rut
Zahorivcam
J a m a
D o v
Prdajc
Čop
R a c a
M e l í
V o m
Hruble
Tribnәҟ
Nahlnava pejč
Pod strajnamә
Vidәm
Včejov
rutәč
Tribәž
Travәnče
Čumna
V in c a
Pod petelincam
Prdajc
Voríčov rut
R u t e
Na rәtižә
Sibirija
Méhәrje
Ž l e f a
Ҟopajne
Babәnščә pvaz
Tómanava trata
Hradәč
Dobré
Frankov rut
Vratce
Pod
brih
am
Ҟopišče
Hrúmovčje
Zeč jaҟ
Búrovje
Lebnov rut
Cvetin
Mәšenәҟ
Hav je
Hribre
Víhanc
R o v é
Vs u č e
Pipanje
Spudnje pule
Na vrhPoljina
Strniščavo bvato
Ščedәm
Zvrhnjә dobәrČošәlnov dov
Trnca
Čr ične
Hribre
Lucmanov rutәč
Ҟ o ҟ
V š t ә ҟ
Za ҟravco
B r i n a
Brdca
Bvatce
Hajtәnca
Pod pečmi
Arihava pejč
B r d a
Ҟocov rut
Vištrov brud
Svinšče
Ú h
Žl e
f a
Sridnja brda
Vóhra
da
Spud
nja
Riҟa
Do
l ә č
Fermova pvanjca
Ҟopišče
Lucmanov rob
Na vrhә
Pesjә hrabәn
Ҟәpčičo
v
rut
Črna pejč
Ҟopajnov rut
Zvrhnja hojna
Vәsovje
Petelәnc
Spudnje pule
Rdeča pejč
Buҟov vrh
Strovcov rut
Žópa n
Pr i rož
V á z e
Močíle
Hrublje
Šmonkov rut
Za hrabnam
L e ž e
Omertәca
D o v j e
Pvajnca
Na pečeh
J am
e
Balonija
Cvatovje
Nad
hrab
nam
Tәmna jama
V o h
Zvarinc
Petәrmanov rut
Pod Ščedmam
Hemәna jama
Tičja tabәlca
Polanca
Ҟ o s a
Ҟámәnca
Pod borštam
Na mlin
ah
Ҟopajne
Ho jna
Ro
v
Spud
nje
pule
Ҟvamfar
Med úham
Na brodә
Petelinc
V p u l ә
Hoj
z la
Vóhr
ada
Ҟova
jne
Ҟozjә
hrbәt
Plevnәc
a
L e ž e
Rácin a
J ó l e
Debәr
T i č әn c a
Tre bә č
Sҟo pánҟ
Pr hajdah
Po lane
H n í l e
Je zerc e
Tománov ҟvanc
Hrmúla
Med
žnu
ro
Hr v ó
Špivrat
Tevžava jama
Ҟopajne
Buҟov vrh
Pva jn a
P o v š a
Prd
aj c
Hrabәn
c
Spudnje jame
S i n e
D o l i n a
Hәmn o
Črišәnca
Meli šče
Požh
ajne
Stәha vnce
T r a t e
V o j ә
Sridnja brda
Za Dravó
Dolin
e
Zvrhnje pule
P o d ә p
Afrnҟavo bvato
S u h a
Srid pula
P l eč e
Spudnja hojna
V r a t a
H a č e
Ҟoščәc
a
Simon ov rutTesnarjov rut
R u p a
Va
z
Jәlenava vuža
Pod zelam
Sҟl in
jaҟ
Praprotnәҟ
Pod žlibam
Sridnjә pot
V r an j e
Š t әҟ
Ha
v j e
Suharjov Mәšenәҟ
Ҟ v a n c
Habr i j e
Mәҟulov vazPod briham
Pod rebram
Janažavo bvato
Zvrhnja
Riҟa
O č n a
L i š t e
Šҟ rl e t je
Hábrә j e
Želuščә šrotә
Podp
leče
Vәlҟa čura
Biva pejč
Andrejcava vóhrada
Lәbénca
Ҟrajnә
rebә
r
Rezmanca
Pod
Sveto horo
Pobijne
Pr í d a le
Vҟrohәl
ce
Ҟroҟarca
D o b c e
Bv
at e
Mihnә Mәšenәҟ
Vamprétcov rut
Brizje
Bleščeča
Zurәnca
Bvatinčov rut
P i h ә l nә
Na tratә
Travәnče
H o r n әc
Vo
m
J i vo v c e
L e t i n e
Ramúš je
Ҟ o p n a
P r ív ol e
Lipa ravnina
Ҟopajnave golice
Po
tuč j
e
J e
ž a
Zvrhnje pulePod svinščam
Pod briham
Č i r č
Ҟ o t l e
Baba
Pr ҟ r iž ә
Sҟaҟә lca
Radunjaҟov rut
Svaščә šrotә
Na hradә
R e b ә r
Dovjә ҟvanc
Strhavnce
Primҟo
v rut
Zvrhnje pule
T r a t e
Pejč
na d
olin
a
H o š č e
Dovjә ҟvanc
Žu pәnca
Žu pәnc a
L u ž e
S a ž n á t
Jurč
ov ru
t
Zaҟóče
Turne
Sridnjә pot
Sridnjә pot
Pod
pete
linam
P o l a n a
Ҟojnščә sadvo
Bә čanca
T a l e
Pod burštam
Bә čánc a
Vәlča jama
H a b r ә j e
Zvrhnje
jamce
Rnejov rut
Rdečca
Zaprodәnce
Živә pvaz
H o r i c e
B u ҟ o v j e
N a j e ž ә
Vó h ra d a
Vastevҟna pejč
F re j t a l ә
Po
d j e
žo
Raz p ot je
N o v i n a
Tempov rut
B ә z o v c
Pástovn
a
Ž n u r a
H r a č í c a
Zapórečam
Ҟo t S u š e
B r d a
P r í d ә l c
Zvrhnjә voh
Sridnjә rob
Pod hoščam
L a d i n a
Ri h
ә lnә
D o l i n a
Pod rutcam
Cәrҟ
vena
pot
Tratc
e
Šp
i ca
n
Vә lčә v r h
Špamprat
Sriәd polá
R u t ә č
Vo
m
M o č í l e
B v a t o
Z a r e
Do
bra
v a
Ur t ә
n c a
H r i p o v c
V i j e
B u r h a r č
Ҟ o t l e
Vo
m
Farščә rep
B a b ә n c a
Br i z
әn
c
Dovjә ҟvanc
Vo
m
Či n
ҟ ov c
V ó h r a d a
R u p e
Č r t o v j e
Za trebәčam
Jebe
rәnca
Ҟnaflnov rut
Péčov je
T a l e
P v a z í
H r i b r j e
Z av r j e
L a d i n a
Br
de
Na ҟ van cә
J a v o r j e
H r a s t j e
Na vinҟә
Dolina
S m r e č ә c e
Sve ta hora
Sr idnje pule
S r t j e
Ҟ r n c a
Z a v i n c o
D o v c e
Dobróvnәҟ
H u d í
S e v ә n c a
B r i v a nt
B a s ә l š č e
Za naҟvam
M ә š e l c a
Mrzvә h
rabәn
Ho r i c e
Ҟ r n c a
T o n j a č a
Podoto ščam
Je
ҟl
S u š c a
Mo č i v o
Ҟ o š č әc a
Čr
vәč
Š u s t r n a
P r s t j e
V š t ә ҟ
Zvrhnje horice
M a t í j a v o
Za ҟovajnam
Spudnje horice
Hu
dé
P v a n j a
Ҟu r j a j am a
P a s j a p e j č
O v š č ә c a
Spudnje lesinje
Č é s t i n j a
Ž l e bí n
j a
Ҟ o v r a t
Ҟ r e s n í c e
S t a ra f r a t aG o l í č j e
P o ž á r j e
Ce
st
e
M v aҟ
a
Srajanšča pot
Š t o r v ә c
R u t ә
Je
ža
Z u r ә n c a
Pod strm
cam
S t o p n o
Pod strmәnco
D o v č ә č
Spudn jә
voh
T r a t e
Re
pl
je
V o h
R a v n í
V ҟ r o h l ә
T a m r č e
J ә s p ә č
P r í v
ol e
T i č a r c a
Ҟo
te
P o d j e ž o
V o v č j e
Hr
ub
le
D o l i n aZ
av
rj
e
D o b r a v a
P o d p e čm
i
S r n j e
Vr
l ov
ca
St
rm
c
D o l i n a
P o d Ҟo č n o
Ž ә p a j n c a
H u m
D o b r é
Vs
r i d ә ҟ
Se
vә
nc
a
H u m
Ҟ v a d j e
H r a š i š č e
Pod Mә šen iҟam
Lebérnәh
rabәn
B o h á j n a
B u r š t
Do
li
na
St
aj
ne
P o d v i j a mә
V r a ҟ ó v n c ә
Li
šč
e
Z a r u t a m
Pa
ze
č
j e
Š mo n ҟ o v g o ž
Ҟr
hl
ә
H r a č í n j e
P
r
o
d
Žl
ib
Ҟr
aj
ov
ce
S r a j a n š č e p u l e
R e b ә r
Ҟo
pi
šč
e
J e ža
H a j t ә n c a
Ҟl
ә
n
Pr
od
Ҟo
va
jn
e
Ml
in
ca
Bu
r
J ež
a
Čr
eš
nj
e
Č e m ә r n i š ҟ ә r e b ә r
H r á č ә n c a
R o ž c a
Š v i h ә n c a
Hu
d a d o l i n a
Č r n a b r d a
Bó
ro
vj
e
S u h a d o l i n a
S t a r a t r a t a
D i j a č
Do
v
T é š i n j a
Frankov spudnjә rut
Pod stәhnam
Poprávlanov rut
Frankov zvrhnjә rut
Poprávlanov rut
Dolәč
Firštov rut
Spudnja
vóhrada
Strójave peči
Štornҟava ledina
Resm
anav
a
huta
Pr mline
Sušәnc
Lucmanava
vóhrada
Frҟәlnov rut
Hrumovčәnҟov rut
Bvatinčavo dobje
Stara prajnharšҟa pot
Pod brizәnco
Horinšҟe njive
Hvobuča pot
Ҟopajnava pejč
Buhcava pejč
Dobrava pod cesto
Bosәrmanov
rut
Spudnjә dobәr
Andrejcava vóhrada
Z v r h n j e l e s i n j e
Puhrnca
Vodíca
Žlibәč
Vodíca
Ҟori te
Mrzva vodá
Lipә studanc
Nahlnov studanc
Martnjáҟov studanc
Vodíca
Svetә
potočej
Mostәč
Vodíca
R i ҟa
Mrzva voda
B i v š a
Š u m
Rač
a
Podóvәnca
Rož
ca
Črnevә pәtoҟ
Rača
B i v š a
Črnevә potoҟ
Črnevә pәtoҟ
Vo
dí c
a
Hudóvca
Tŕnovca
Ri ҟ
a
Smarščә pәtoҟ
B әs t r
c a
So
vníc
e
Su
ha
Ri ҟ
a
J a nҟo v c a
B ә s t r c a
Rd
eč
ca
Podovәnca
R d e čc a
D e b r ә v a
B ә s t r c a
Ovníca
Rož
ca
M ә n i v a
Su
ha
Ovníca
Ráҟ
ov
nc
a
B i v š c a
R i ҟ a
Dé
brә
va
Mih
na
Su
ha
Zapó
vәnc
a
Jezerce
Miҟlnov birt
Ҟoҟnjáҟov birt
Turn
Uščәca
Zahorivc
Golíca
Ҟorenščәca
Petelәn
Humc
Tabor
Lipә vrh
Hreharca
Sridnjә vrh
Tičjә vrh
Ҟropivnjaҟ
Ҟrahәlca
Račca
Rožčәca
Zhorivc
Ҟočna
Mvaҟca
Suhә vrh
Petelәn
SuščәcaMalә vrh
Ҟ l a ҟ
Žaҟ žané
Turnavca
Dr a
v a
Primҟov mlin
Bajta na Rožcә
Ҟapelca
Hora
Mava Hora
Dolinčәče
Zvrhnje HoričePuhәm
Briәh
Pulpәče
Diәščәce
Voče
Drovle
Ҟot
Ščedәm
Spudnje Horiče
Ravne
Brizje
Riҟa
Horinčәče
Srije
Šәntpetr
Tešinja
Šәntjaҟob - PohradBәstrca
Vәlҟa ves
Trebinja
Čemәrnica
Hodnina Svatne
Podrožca
Želuče
Drahožiče
Brižnje
Pohorje
Rute
Šәntožbolt
Suha
Muhčov mlin
Rupov mlin
Majarjov mlin
Mәҟulov mlinBrnjaҟov mlin
Lipjava žaha
Janeščov mlin
Brizәnca
Liše
Voh
Ҟosa
Ҟovarjava lipa
Terična jama
Terična jama
Pr lipә
Terična jama
Terična jama
Prosenov ҟriž
Lebnov ҟriž
(Afrnҟov ҟriž)
(Šimanov ҟriž)
Pipanov ҟriž
(Ҟramarjov ҟriž)
(Jánažov ҟriž)
Tomážov ҟriž
Ҟovačov ҟriž
Ҟorajmanov križ
Hapijov ҟriž
Mәҟulov ҟriž
Pibrov ҟriž
Jurcov ҟriž
Lәpuščov ҟriž
Ҟostniҟov ҟriž
Ҟobentarjov ҟriž
Žofranov ҟriž
Vožәnҟov ҟriž
Reҟov ҟriž
Tempov ҟriž
Katnikov ҟriž
Ajtončov ҟriž
Šimanov ҟriž
Ҟovačov ҟriž
Jurčov ҟrižMәčinjaҟov ҟriž
Mudәnčov ҟriž
Peҟov ҟriž
Tale
Suha/Greuth
Rute/Greuth
Podgorje/Maria Elend
Šentožbolt/St.OswaldBrežnje/Fresnach
Podrožca/Rosenbach
Leše/Lessach
Breznica/Frießnitz
Tešinja/Tösching
Svatne/SchlattenČemernica/Tschemernitzen
Hodnina/Kanin
Kot/Winkl
Brezje/Pirk
Ravne/Raun
Šentjanž/St. Johann
Gorinčiče/Gorintschach
Mala Gora/Kleinberg Breg/Frög
Podhum/BuchheimZgornje Goriče/Obergoritschach
Berg/Gora
Dolinčiče/Dolintschach
Reka/Mühlbach
Sreje/Srajach
Dravlje/Dreilach
Šentpeter/St. Peter
Šentjakob/St. Jakob i. R.
Velika vas/Längdorf
Bistrica/Feistritz
Dragožiče/Dragositschach
Želuče/Selkach
Trebinja/Treffen
Deščice/Dieschitz
Pulpače/Pulpitsch
Loče/Latschach
Spodnje Goriče/Untergoritschach
Tale/Tallach
ŠentilŠentilj/St. Egyden
trška občina šentjakob v rožuLedinska in krajevna imena Marktgemeinde St. Jakob im RosentalFlur- und Ortsnamen
Merilo | Maßstab 1 : 20.000
šentJAkoB v rožu / St. JAkoB IM roSentAl
Slovenska ledinska in krajevna imena | Slowenische Flur- und OrtsnamenMerilo | Maßstab 1 : 20.000
Zbiranje in zapis imen | Dokumentation der Namen: Jaki Sitter ᐧ Lojze Sticker, glavna urednika | Hauptredaktion Franci Janežič ᐧ Karl Krautzer ᐧ Hanzej Rehsmann Uši Sereinig, redakcija besedil | TextredaktionSlike | Fotos: Lojze Sticker ᐧ Tomo WeissStrokovno spremstvo | Fachliche Beratung: Berchtold land.plan & SNI Urban Jarnik
Izdajatelji | Herausgeber:Slovensko prosvetno društvo | Slowenischer Kulturverein Rož www.roz.si
Krščanska kulturna zveza | Christlicher Kulturverband www.kkz.atSlovenska prosvetna zveza | Slowenischer Kulturverband www.slo.atSlovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik / Slowenisches Volkskundeinstitut Urban Jarnik www.ethno.at
Produkcija | Gesamtherstellung: map explorer Informationsystems GmbH, 9020 Klagenfurt/CelovecKartografska osnova | Kartografische Grundlage: © OpenStreetMap.orgMitwirkende, opendatacommons.org, creativecommons.orgCCBY3.0: Land Kärnten data.ktn.gv.atKartografska izvedba | Kartografische Umsetzung: Benjamin PreisigGrafično oblikovanje | Grafische Gestaltung: Slavko Sticker
Karta je izšla v okviru projekta Flu-led kulturni portal ledinskih in hišnih imen, ki se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija–Avstrija 2007–2013 in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Die Karte wurde im Rahmen des Vorhabens FLU-LED Kulturportal der Haus- und Flurnamen im Rahmen des Operationellen Programms Slowenien–Österreich 2007–2013 mit Mitteln des Europäischen Fonds für Regionale Entwicklung kofinanziert.
projektni partnerji | Projektpartner:Slovenska prosvetna zveza | Slowenischer Kulturverband in Klagenfurt – vodilni partner | LeadpartnerKrščanska kulturna zveza | Christlicher KulturverbandRazvojna agencija Zgornje Gorenjske RAGORGornjesavski muzej Jesenice GMJ
© Copyright 2015 by SPD ROŽ & projektni partnerji | ProjektpartnerVse pravice pridržane. Ponatis, elektronsko kopiranje in obdelovanje tudi manjših izvlečkov karte je prepovedano. | Alle Rechte vorbehalten. Nachdruck sowie Einspeicherung und Verarbeitung in elektronischen Systemen auch auszugsweise verboten.
Stran | Seite 1: Pogled s Šentjederta na Šentpeter in Šentjakob Blick vom Gertraudskogel auf St. Peter und St. JakobStran | Seite 2: Šentjakobski vaški trg, v ozadju farna cerkev Ortsplatz von St. Jakob mit der Pfarrkirche – 1924
UVODObmočje današnje občine Šentjakob in sosednji predeli so staro naselitveno območje. Naselitvena zgodovina sega daleč pred leto 1000. Današnjo kulturno pokrajino so naši predniki izoblikovali skozi več stoletij in jo zaradi orientacije prekrili z gosto mrežo zemljepisnih in ledinskih imen. Skupaj s hišnimi imeni so danes zaščitena v Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine v Avstriji. Čeprav niso bila zapisana, so v ustnem izročilu globoko zakoreninjena in so se ohranila v današnji čas. Preživela so tudi spreminjanje jezikovne rabe. Ker so imena naselij, ledin, gora, vo-dovij in hiš v šentjakobski občini izredno raznolika, jih nismo zgolj dokumentirali, temveč tudi pripravili gradivo za nadaljnje raziska-ve. Zaradi velike gostote na kar ti nismo mogli objaviti vseh imen. Sprejeli smo le tista, ki so v ustnem izročilu še živa in so poleg tega v različnih oblikah tudi zapisana v javnih virih še pred na-stankom nacionalnih gibanj v zadnji četrtini 19. stoletja. Na karti je zabeleženih približno 900 imen, nadaljnjih 300 pa še
obdelujemo. Zapisali smo jih v krajevnem rožanskem govoru. Da bi se izognili nadaljnjemu napačnemu pojmovanju in razlagam imen, poknjiženih oblik nismo upoštevali, ker so izraz poznejšega razvoja. Isto velja tudi za imena, ki so bila prevedena. Pozornost smo namenili izvirnim imenom in pustili ob strani imena, ki so dognano nastala pozneje. V ospredju torej stojijo imena, ki izvirajo iz krajevne oblasti in ne tista, ki so odraz nadregionalne uredbene oblasti. Tako smo se osredotočili na prebivalce kraja – domačine.
EINLEITUNGDas Gebiet der heutigen Gemeinde St. Jakob i. R. ist in historischer Sicht Altsiedelland, wobei die Besiedlungsgeschichte weit vor das Jahr 1000 zurückreicht. Die heutige Kulturlandschaft wurde von unseren Vorfahren durch Jahrhunderte nachhaltig geprägt und mit einem feinmaschigen Orientierungsnetz an topografischen Bezeichnungen und Flurnamen überzogen. Gemeinsam mit den Haus- und Hofnamen sind sie Bestandteil unseres immateriellen Kulturerbes und sind heute unter UNESCO-Schutz gestellt. Trotz weit in die Neuzeit hineinreichender, fehlender schriftlicher Auf-zeichnung haben sich die topografischen Bezeichnungen, die vor Jahrhunderten geprägt und mündlich überliefert wurden, bis in die Gegenwart erhalten. Sie sind zählebig und haben auch den – zum Teil schon vollzogenen – Sprachwechsel überdauert.Die außerordentliche Vielfalt und Dichte des Namengutes beweg-ten uns dazu, dieses nicht nur zu dokumentieren, sondern auch Grundlagen für weitere Untersuchungen zu erarbeiten. Für die Veröffentlichung auf der vorliegenden Karte wurde der Namen-bestand eingegrenzt. Aufgenommen wurden nur jene Namen, die nach der mündlichen Überlieferung im lebendigen Gebrauch stehen und zusätzlich in den öffentlichen Quellen, noch vor dem Einsetzen der nationalen Bewegungen im letzten Viertel des 19. Jahrhunderts, mehrfach in den verschiedensten Schreibweisen belegt sind.Die Karte umfasst etwa 900 Namen, weitere 300 sind noch in Bearbeitung. Sie wurden im örtlich gebräuchlichen Rosentaler Dialekt der Bewohner niedergeschrieben. Zur Vermeidung wei-terer Fehldeutungen wurden Abwandlungen der Schriftsprache als Produkt späterer Entwicklungen ausgeklammert. Gleiches gilt für Übersetzungsnamen. Es wurde versucht, das Ursprüngliche in den Vordergrund zu rücken und das gewordene Namengut bei-seite zu lassen. Im Vordergrund stehen nun Namen und Namens-prägungen, die der regionalen Raumordnungsmacht entstammen und nicht Ausdruck der überregionalen Verordnungsmacht sind, d. h. dass unser Blickwinkel auf jenen des lokalen Anwohners kon-zentriert ist. J. Sitter
osnovno gradivo in pisni viriLedinska in zemljepisna imena smo zbirali pri domačinih. Glavni in-formatorji so bili posestniki zasebnih in vzajemnih agrarnih površin,
servitutni upravičenci in osebe, ki imajo poseben odnos do narave ali iz poklicnih razlogov (gozdarji, gozdni delavci, transporterji, ža-garji, nekdanji pastirji) ali pa zaradi preživljanja prostega časa z lo-vstvom, nabiralništvom, planinstvom itd. Poleg tega smo pregleda-li historične geografske karte za obdobje od leta 1500 do približno 1930 (zbirke Avstrijske nacionalne knjižnice, Mollovo zbirko kart v Brnu, zbirko bivšega Vojaškozemljepisnega inštituta na Dunaju ter elektronsko dostopna kartografska dela in atlase Digitalne knjižni-ce Slovenije, digmap.eu, zbirko Davida Rumseya in drugih).Nadalje smo pregledali in upoštevali:– jožefinski in franciscejski kataster, dokumente komisij za zem
ljiško odvezo, listine zemljiških razdelitev in servitutnih regula-cij ter katastrom podobne vire;
– urbarje in zapise nekdanjih posvetnih in cerkvenih zemljiških gospostev;
– regestne zbirke A. Jakscha, F. Kosa, G. F. Ankershofna, idr.;– publikacije s področij jezikoslovja, zgodovine, zemljepisa,
geologije, etnologije, arheologije, ustavnega prava;– starejše potopise, publikacije o planinstvu in turizmu;– rezultate mednarodnih projektov: INST, TRANS.
Grundlagen und schriftliche QuellenDie Erhebung und Erfassung der Flur- und sonstigen geografischen Namen erfolgte durch Befragung der Anwohner. Hauptadressa-ten waren Besitzer individueller und gemeinschaftlicher landwirt-schaftlicher Flächen, Servitutsberechtigte sowie Personen, die eine besondere Beziehung zur Natur haben, sei es durch ihre berufli-che Tätigkeit (wie Förster, Holzarbeiter, Transporteure, Sägewerker, ehemalige Hirten) oder durch Betätigungen in der Freizeit (Jäger, Sammler von Mineralien, Kräutern und Waldfrüchten, Wanderer, Bergsteiger u. a.). Parallel dazu wurden für den Zeitraum von 1500 bis ca. 1930 auch historische geografische Kartenwerke eingese-hen (Österreichische Nationalbibliothek: Kartensammlung und Globenmuseum, Kartensammlung Moll in Brno, Sammlungen des ehemaligen k. u. k Militärgeographischen Instituts, elektronisch ver fügbare geografische Karten und Atlanten der digitalen Biblio-thek Sloweniens, digmap.eu, Sammlung von David Rumsey u. a.).
Gesichtet und miteinbezogen wurden auch:– katasterähnliche Grundlagen, Josephinisches Flurbuch, Fran-
zisceischer Kataster, Dokumente der Grundlasten-Ablöse- und Regulierungskommission, Akte über Grundteilungs- und Servi-tutsregulierungsverfahren;
– Urbare und sonstige Aufzeichnungen des ehemaligen kirchli-chen und weltlichen Herrschaftsbereiches;
– Regestensammlungen, u. a. von A. Jaksch, F. Kos, G. F. Ankers-hofen;
– Publikationen aus Sprachwissenschaft, Geschichte, Geografie, Geologie, Ethnologie, Archäologie, Verfassungsgeschichte;
– Publikationen des alpinistischen und touristischen Bereiches, historische Reiseberichte des 19. und beginnenden 20. Jh.;
– Projektergebnisse internationaler Studien: INST, TRANS.
projekt Flu-ledkulturni portal ledinskih in hišnih imen www.ledinskaimena.siKulturportal der Flur- und Hausnamen www.flurnamen.at
Pričujoči zemljevid s slovenskimi ledinskimi in hišnimi imeni je nastal v okviru čezmejnega ev ropskega projekta FLULED, katerega cilj je dokumentacija ledinskih in hišnih imen na zemljevidih in spletnem portalu (www.ledinskaimena.si). Projekt se izvaja v okviru Evropske-ga teritorialnega sodelovanja, Operativnega programa Slovenija–Av-strija 2007–2013 in obsega območja na Koroškem v Avstriji in Gorenj-skem v Sloveniji. Nosilci projekta so Slovenska prosvetna zveza (vo-dilni partner), Krščanska kulturna zveza, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Gornjesavski muzej Jesenice (projektni partnerji).Die vorliegende Karte mit slowenischen Flur- und Hausnamen ist im Rahmen des grenzüberschreitenden EU-Projektes FLU-LED ent-standen. Das Projekt wird im Rahmen des Programmes »Europäi-sche territoriale Zusammenarbeit, OP Slowenien–Österreich 2007–2013« mit dem Ziel durchgeführt, Flur- und Hofnamen in Kärnten und in der Region Gorenjska (Oberkrain) mit Hilfe von gedruckten Karten und im Internet-Portal (www.flurnamen.at) zu dokumentie-ren. Projektträger sind der Slowenische Kulturverband – SPZ (Lead-partner), der Christliche Kulturverband – KKZ, die Entwicklungs-agentur Zgornja Gorenjska – RAGOR und das Museum Gornjesavski muzej Jesenice – GMJ (Projektpartner).
ledinska imenaLedinska imena poimenujejo najmanjše geografske enote: gore, vrhove, doline, pobočja, gozdove, travnike, polja, poti, močvirja in drugo. Ledinska imena so ljudem nekoč služila za orien tacijo v nji-hovem bližnjem življenjskem okolju in pri njihovih kmečkih opravi-lih, danes so pomembna kot orientacijske točke. Starost ledinskih imen je različna, nekatera segajo v začetke poselitve, druga pa so mlajša. Ledinska imena so zrcalo zgodovinskega in jezikovnega raz voja pokrajine. V domači krajevni narečni govorici so se prena-šala iz roda v rod, spreminjal pa se je način njihove izgovorjave in zapisa. S spreminjanjem načina življenja so tudi ledinska in krajin-ska imena izgubila svoj prvotni namen, a so ostala kot vir informacij o neposredni okolici kraja in ljudi.
FlurnamenFlur- und Gebietsnamen benennen die kleinsten geografischen Einheiten: Berge, Gipfel, Täler, Hänge, Wälder, Wiesen, Ackerland, Wege, Moore und anderes. Flur- und Gebietsnamen dienten der Be-völkerung als Orientierungshilfen in ihrem unmittelbaren Lebens-raum und bei ihren bäuer lichen Arbeiten, heute sind sie als Orientie-rungspunkte von Bedeutung. Die Flur- und Gebietsnamen sind ver-schieden alt, einige reichen in die Zeit der Anfangsbesiedelung, an-dere sind jüngeren Datums. Flur- und Gebietsnamen spiegeln auch die historische und sprachliche Entwicklung einer Gegend und ihrer Bevölkerung wider. Die Namen wurden in der ortsüblichen Sprachva-riante von Generation zu Generation weitergegeben, geändert hat sich nur die Art der Aussprache und der Schreibweise. Mit der Ände-rung der Lebensweise haben viele Flur- und Gebietsnamen ihre ur-sprüngliche Bestimmung verloren, sie blieben aber als Informations-quelle über die unmittelbare Umgebung und Bevölkerung erhalten.
www.unesco.at
Seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji
Marca 2010 so bila slovenska ledinska in hišna imena na Koro-škem sprejeta v seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji. Slovenska ledinska in hišna imena so živa kulturna dediščina, ki je globoko zasidrana v zavesti ljudi. Mnoga slovenska imena so živa le v ustnem izročilu in do danes še niso bila zapisana. Doku-mentacija imen je pomembna za razumevanje gospodarskega in socialnozgodovinskega razvoja kraja. Pričujoči zemljevid ohranja imensko izročilo v pisni podobi, v smislu Unescove konvencije naj bi bila imena tudi v živi rabi. Tako kot ohranjamo bisere naše ma-terialne dediščine, je tudi naša nematerialna – duhovna dediščina zaklad, ki ga je treba ohraniti za prihodnje rodove.
Verzeichnis des immateriellen Kulturerbes in Österreich
Im März 2010 wurden die slowenischen Flur- und Hofnamen in Kärnten in das Verzeichnis des immateriellen Kulturerbes in Öster reich aufgenommen. Die slowenischen Flur- und Hofnamen sind ein tief im Bewusstsein der Kärntner Bevölkerung veranker-tes lebendiges Kulturgut. Viele slowenische Namen sind nur im mündlichen Gebrauch lebendig und wurden bis heute noch nicht niedergeschrieben. Das Dokumentieren der Namen ist wichtig für das Verstehen der wirtschaftlichen und sozialhistorischen Entwicklung eines Ortes. Die Karte dokumentiert das überlieferte Namensgut in geschriebener Form, im Sinne der UNESCO-Kon-vention sollen die Namen auch im mündlichen Gebrauch erhalten bleiben. So wie wir die Juwelen unseres materiellen Kulturerbes erhalten, ist auch unser immaterielles – geistiges Erbe ein wert-voller Schatz, der es wert ist, an die kommenden Generationen weitergegeben zu werden.
Legenda | Legende spomenik | Denkmal
znamenje | Bildstock križ | Kreuz (nekdanji / ehemalig)
cerkev | Kirche razvalina | Ruine
občinska meja | Gemeindegrenze železniška proga | Eisenbahnlinie
Pohrad vas | DorfSuha del vasi, zaselek | Ortsteil, WeilerHorinšҟe njive ledinsko ime | Flurname
Q mlin, žaga | Mühle, Säge lipa | Linde . terična jama | Brechelgrube
B i v š a vode | GewässerGolíca vrh | Gipfelҟ v a d j e planinsko pobočje | Alm