SKUPN STNovember 2012 | Številka 4 (41)Østerreichische Post AG / Sponsoring Post / GZ 05Z036464 / Poštni urad/Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Celovec

Üolsko letoSchuljahr 2012/13

Pogled na dvojeziœno sekundarno stopnjo 1

Ein Blick auf die zweisprachige Sekundarstufe 1

Stran / Seite 2-3

Petje povezujeSingen verbindet

Narodni skupnosti sta soglasno zapeli za skupnoKoroško

Annäherung der Volksgruppen durch gemeinsames Singen

Stran / Seite 4

„ANDORRA“

Mladinska gledališkaskupina „Sanjelovci“ spodbuja k razmišljanju

Die Jugendtheatergruppe„Sanjelovci“ liefertDenkanstöße

Stran / Seite 5

OdlikovanjaAuszeichnungen

Pogovor z BernardomSadovnikom in dr. Reginaldom Vospernikom

Bernard Sadovnik und Dr. Reginald Vospernik im Interview

Stran / Seite 6-7

„Sanjelovci“ so uprizorili klasiœno delo Maxa Frischa, ki tematizira vprašanje identitete in problematiko predsodkov. „Sanjelovci“ brachten Max Frisch‘ Klassiker auf die Bühne, der sich mit Identitätsfindung und Vorurteilen auseinandersetzt.

SKS_casopis_04_12_Layout 1 31.10.12 14:28 Seite 1

2 Skupnost 4/2012

Jeziki odpirajo nove možnos

Jezikovne kompetence morajo krepiti tudi tisti, katerim je materni jezikslovenšœinaSprachkompetenzen müssen gefördert werden – auch jene slowenischerMuttersprachler

Uœiteljice in uœitelji sloven -šœine so lahko zadovoljni: všolskem letu 2012/13 se

udeležuje 3913 dijakinj in dijakovnjihovega pouka. Deželni šolskisvet za Koroško je zabeležil 1283prijav na splošnoizobraževalnih inpoklicnoizobraževalnih višjih šo-lah, in 1977 prijav na splošnoizo-braževalnih nižjih šolah. 393 dijak-inj in dijakov obiskuje 18 glavnihšol oz. novih srednjih šol na ob-moœju manjšinskega šolskega za-kona, pri œemer sta dve šoli izvenobmoœja veljavnosti. Kako potekapouk slovenšœine na teh šolah inkako se izraža dvojeziœna izobraz-ba na Koroškem v praksi? 16 od 18 glavnih šol/novih sred-njih šol pouœuje po uœnem naœrtumanjšinskega šolskega zakona,dve šoli nista zagrabili priložnosti.Ena od teh dveh šol je Nova sred njašola 6 Šentpeter v Celovcu. Tu dijakinje in dijaki obiskujejo takoimenovne „jezikovne razrede“, kjerje veliko prijav za bosanšœino/ hrvašœino/srbšœino (B/H/S) in lemalo za slovenšœino. V drugemrazredu imajo trije otroci poukslovenšœine kot obvezni predmet in

slovenšœino kot delovni jezik vdrugih predmetih, npr. v biologiji alilikovni vzgoji. Skupno pa je 25otrok v razredu. V œetrtem razreduso bile letos 4 prijave k poukuslovenšœine kot izbirni predmet, 3 vprvem. Ker so pouku namenjene triuœne ure ob petkih popoldne, se jeuœiteljica Ingrid Kaltenbacher od-loœila, da bo dve uri pouœevala intretje ure zbirala za izvenšolske ak-tivnosti. Takrat obiskuje z dijakinja-mi in dijaki razliœne prireditve in in-stitucije, kjer govorijo slovensko,npr. knjigarni Haœek in Mohorjevoali Slovensko študijsko knjižnico vCelovcu, tiskarno v Vetrinju alilutkovne igre. Decembra naœrtujeizlet v Ljubljano na Miklavžev se-jem.Materni jezik dijakinj in dijakov, kiso prijavljeni k pouku slovenœšine,ni slovenšœina, medtem ko je ma-terinšœina tistih, ki obiskujejo poukbosanšœine/hrvašœine/srbšœine,le-ta. V tem je tudi bistvena razlika,zakaj otroci med sabo govorijo aline govorijo enega ali drugega jezi-ka. Znanje slovenskega jezika, kiso ga pridobili v dvojeziœnih ljud-skih šolah, je šibko. Ti otroci doživ -

Mesec poln dogajanj /Ereignisreicher Monat

Mag. Zalka Kuchling podpredsednica SKS / erste stellvertretende Obfrau der SKS

Za nami so mesec oktober - koroška posebnostkoledarskega leta – , slavja in govori – deloma bolj »nedelj -ski«, deloma nezaslišano žaljivi, deloma pa k sreœi tudi odkriti in nadebudni.Veselila sem se zaœetka meseca nadebudnega dogodka,namreœ velikega koncerta posebne vrste: »Unser Land singtneue Lieder / Naša dežela bo pela nove pesmi« smo slišali vveliki hali na celovškem sejmišœu, kjer je leto dni stara inicia-tiva našla »pravi ton« za sreœanje na kulturni ravni.Na politiœnem odru ta ton na žalost še zdaleœ ni zaznaven.Pomislimo le na žaljive izjave deželnega svetnika Doberniga –œlana Koroške deželne vlade. Vedno znova moramo doživeti,kako nam take nekvalificirane izjave za hip zaustavijo plodovi-ti razvoj v duhu medkulturnega sporazumevanja. NE VDAJMOSE JIM!Lepo je, da so tako civilna javnost kot tudi visoki politiœnipredstavniki Republike Avstrije in Republike Slovenije izjavoostro zavrnili. Ta pozitivni odmev me spodbuja v zavesti, dase kot »Skupnost« od vsega zaœetka naše ustanovitve predkmalu desetimi leti nahajamo na pravi poti. Naša skrb niso vprvi vrsti politiki razliœnih strank, temveœ ljudje na podeželju.Ljudje, ki živijo v sosešœini z živo dvojeziœnostjo, ljudje, ki sezanimajo v vedno veœji meri za bogastvo slovenskega jezikana Koroškem. Izredno visoko je še vedno število tistih Ko-rošcev, ki sploh niso obvešœeni o nas koroških Slovencih. Vskupnem prizadevanju bomo doživeli, da skupna praznovanjadeželnega praznika ne bodo ostale utopije posameznikov.Stopimo skupaj in krepimo se med seboj!

~~~~•~~~~

Es ist zu hoffen, dass nach dem „speziellen“ KärntnerMonat, dem Oktober die Diskussion zum Thema der Zwei -sprachigkeit etwas sachlicher geführt wird. Außer den viel zuhäufigen „Sonntagsreden“ hörten wir von einem Mitglied derLandesregierung unerhörte Beleidigungen. Dass diese nichtnur von hohen Repräsentanten der Republik Österreich undder Republik Slowenien, sondern auch von unzähligen Kärnt-nerInnen deutscher Muttersprache schnell und unmissver-ständlich zurückgewiesen wurden, gibt Anlass zur Hoffnungauf eine bessere Zukunft. Diese Reaktion zeigt eines deut-lich auf: Der politische Weg der „Gemeinschaft“ ist derrichtige. Ganz viele Menschen im Lande wissen über dieslowenische Volksgruppe zu wenig Bescheid und brauchenInformationen. Nicht die slowenische Sprache und derenSprecherInnen stellen eine Gefahr für ewig-gestriges-Gedankengut dar, sondern die Unwissenheit der Masse. Wir von der „Gemeinschaft“ unterstützen Projekte, die dasMiteinander fördern. Dazu gehört auch die Initiative „UnserLand singt neue Lieder/Naša dežela bo pela nove pesmi«.Gemeinsam werden wir es schaffen, dass gemeinsame Lan-desfeiertage keine Utopie bleiben werden!

Vrednost dvojeziœne izobrazbe moramo poudarjati tudi izven šolskih klopi / Die Bedeutung einer zweisprachigen Ausbildung muss auch außerhalb derKlasse unterstrichen werden

SKS_casopis_04_12_Layout 1 31.10.12 14:28 Seite 2

3Skupnost 4/2012

Ingrid Kaltenbacheruœiteljica NSŠ 6 vCelovcu / Lehrerinan der NMS 6 in Klagenfurt

„Z dijakinjami in dijaki obiskujemo ustanove, kjer govorijo slovensko. Že-limo, da otroci dobijo obœutek za sloven-ski jezik in lahko reœejo: ‚Razumem ingovorim malo slovensko.‘ “~~~~•~~~~„Wir besuchen mit den Schülern Institu-tionen, wo Slowenisch gesprochen wird.Die Schüler sollen ein Gefühl für dieslowenische Sprache bekommen undsagen können: ‚Ich verstehe etwas. Ichkann ein wenig Slowenisch sprechen.‘

Marianne Müller ravnateljica NSŠ vBorovljah / Direktorin der NMSin Ferlach

„Bilo je pomembno, da je ministrstvorazmislilo in poudarilo, da ni v redu, œedijakinje in dijaki doživljajo poukslovenskega jezika kot dodatno delo –jezika, ki je na Koroškem drugi deželnijezik.“~~~~•~~~~„Es war wichtig vom Ministerium, dasneu zu überdenken und zu sagen, esdarf nicht sein, dass die Schüler nochzusätzlich etwas tun müssen, um in denGenuss des Slowenisch-Unterrichtes zukommen – einer Sprache, die in diesemLand als zweite LandesspracheGültigkeit hat.“

MathildeBorotschnikuœiteljica NSŠ vBorovljah / Lehrerinan der NMS in Ferlach

„Starši morajo spremljati in motiviratiotroke – iz prepriœanja, da so jeziki nekajdobrega.“ ~~~~•~~~~„Eltern müssen ihre Kinder begleitenund motivieren, und zwar aus Überzeu-gung, dass Sprachen etwas Tolles sind.“

osti / Mehrsprachigkeit als ein Mehr an Chancen ljajo pouk slovenšœine v glavni šoli/NSŠkot pouk tujega jezika. Zato je tudi izred-no pomembno, da otroci kdaj pa kdajslišijo jezik v izvenšolskem prostoru indobijo obœutek zanj, kot gospa Kalten -bacher poudarja. Tudi v Novi srednji šoli 13 v Vetrinju želi-jo podpirati uœenje slovenšœine z ak-tivnostmi izven šolskih klopi. Dijakinjamin dijakom nudijo poleg pouka še projek-tno delo, npr. predstavitev knjige ob An-dersenovem dnevu, literarne delavniceali sreœanje z uœenci iz Slovenije. Otroci v„alpsko-jadranskih razredih“ lahko izbi-rajo med obveznim predmetom itali-janšœine ali slovenšœine. Podobno je vnovi srednji šoli v Borovljah – tudi tu jeponudba jezikovnih razredov s slovenšœi-no ali italijanšœino. Posebnost šole seizraža v tem, da se ravnateljica, uœiteljicein uœitelji veselijo visokega števila prijavk pouku slovenšœine. 26 otrok obiskuje 4ure na teden pouk slovenšœine kot ob-vezni predmet, 16 pa tri ure na teden kotizbirni predmet. Za prve razrede so izde-lali poseben uœni naœrt, s œim želijo krepi-ti položaj obveznega predmeta sloven -šœine. Uœenje slovenšœine ne sme biti dodatnodelo, opozarja ravnateljica MarianneMüller. Predmet slovenšœina mora bitienakovreden kot drugi predmeti. Uœitelji-ci in uœitelj slovenšœine na NSŠ v Borov -ljah se trudijo, da bi bil pouk œim bolj za -nimiv, in motivirajo dijakinje in dijake z razliœnimi uœnimi sredstvi, delavnicamiin izleti. V œetrtih razredih ponujajo po -klicno svetovanje, med katerim si dija -kinje in dijaki ogledajo tudi slovenskapodjetja. Uœiteljica Mathilde Borotschnikpoudarja, da je važno, da se mladi ljudjesooœajo z enako starimi, ki ustvarjajo vslovenskem jeziku in so uspešni. Jezikse mora živeti na vseh podroœjih življen-ja. To zagotavlja, da vrednost jezikaraste. Po obveznem šolanju se dijakinje in dija-ki navedenih šol pogosto odloœijo, da izo-brazbo nadaljujejo na Dvojeziœni trgovskiakademiji v Celovcu ali Višji šoli zagospodarske poklice Šentpeter v Šent-jakobu.

~~~~•~~~~

Die Slowenisch-LehrerInnen kön-nen zufrieden sein: im laufendenSchuljahr nehmen 3913 Schü-

lerInnen an ihrem Unterricht teil, davon

1283 an AHS und BHS, und 1977 anPflichtschulen. 393 besuchen denSlowenisch-Unterricht an 18 Haupt -schulen/Neuen Mittelschulen, wobeianzumerken ist, dass sich 2 dieserSchulen außerhalb des Geltungsberei -ches des Minderheiten-Schulgesetzesbefinden.Die Neue Mittelschule 6 St. Peter in Kla-genfurt ist eine davon. Hier gibt es sog.„Sprachklassen“, wobei die Schere derAnmeldungen zum Bosnisch/Kroat-isch/Serbisch- und Slowenisch-Unter-richt beträchtlich auseinanderklafft. Einwesentlicher Grund dafür ist die Tat-sache, dass es sich bei den Schülerin-nen und Schülern, die den B/K/S-Unter-richt besuchen, größtenteils um Mutter-sprachler handelt, was bei denSlowenisch-Lernern nicht der Fall ist.Diese kommen meist mit geringen Slo -wenisch-Kenntnissen an die Schule.Des halb setzt sich die Lehrerin IngridKaltenbacher in besonderer Weise fürdie Förderung dieser SchülerInnen ein,es werden u. a. Exkursionen nach Ljub -ljana veranstaltet oder Puppenspiele be-sucht.Auch an der NMS 13 in Viktring wird dasSprachen-Lernen durch außerschuli scheAktivitäten und Projektarbeit ge fördert.Beim Entschluss, die Alpen-Adria-Klassezu besuchen, kann zwischen Italienischund Slowenisch gewählt werden. Vor ei -ner ähnlichen Wahl stehen zudem auchdie SchülerInnen der Sprachklassen derNMS in Ferlach, wo sich die Direktorinund Lehrerschaft über eine beträchtlicheZahl an Anmeldungen zum Slowenisch-Unterricht (insgesamt 42) freuen kön-nen. Um Slowenisch als Pflichtgegen-stand (von 26 SchülerInnen gewählt) zumanifestieren, wurde eigens ein schul -autonomes Curriculum für die erstenKlassen entworfen. Die Direktorin Marianne Müller weist darauf hin, dassder Slowenisch-Unterricht nicht alszusätzliche Arbeit empfunden werdendarf. SchülerInnen müssen den ErfolgGleichaltriger aufgrund ihrer Sprach -kennt nisse erleben, betont LehrerinMathilde Borotschnik.Nach Absolvierung der genanntenPflichtschulen wird häufig der Weg einerWeiterbildung an der ZweisprachigenHandelsakademie in Klagenfurt oder ander Höheren Lehranstalt für wirtschaft -liche Berufe eingeschlagen.

SKS_casopis_04_12_Layout 1 31.10.12 14:28 Seite 3

4 Skupnost 4/2012

Petje gradi mostove / Brückenschlag mitNotenblätternNa Koroškem je letos zazvenela dvojeziœna soglasnost / In Kärnten erklang heuer einezweisprachige Einstimmigkeit

Koncerti v obeh deželnih jezikih soprvi korak na poti do veœjega spo -štovanja slovenskega jezika na Ko-

roškem. Pozitivni odmev, ki smo ga vpreteklih mesecih doživeli od narodnihskupnosti, prikazuje, da petje povezuje inda to ni le ljudska govorica.Konec julija je v Hiši domovine v Dobrlivasi bilo tradicionalno „Odprto petje“. Popozdravu kulturne referentke obœine Wal-traud Komar je vodstvo programa prevzelglasbenik Dieter Fleiß. Zazvenele so pes-mi razliœnih koroških glasbenih ustvarjal-cev, pa tudi kanoni in vesele štirivrstiœni -ce. Znana pesnica Anna-Maria Kaiser izŠt. Vida je kot literarni gost obogatilaveœer z branjem pesmi iz svojih številnihpesniških zbirk. V œast navzoœemu skla-datelju Hanziju Artaœu je zaigrala nav-dušena harmonikarica Ursula Polesnig inz navzoœimi zapela tudi „V dolini tihi“ odLojzeta Slaka, ki je pred kratkim umrl. Ogromno navdušenje je povzroœila prire -ditev „Naša dežela bo pela nove pesmi“(„Unser Land singt neue Lieder“) 2. okto-bra 2012 v Celovški sejemski dvorani.Iniciativa „Naša dežela“ („Unser Land“)je vabila na koncert petih koroških zbo -rov, ki jim je prisluhnilo 1500 obiskoval-cev. Komorna zbora Chorus Anónymus inKlagenfurt Wörthersee, mešana pevskazbora Danica in Jakob Petelin Gallus terkvartet Schnittpunkt Vokal so zapeli pes-mi, ki so jih koroški skladatelji napisalipod geslom „Rastimo skupaj“ in prviœ iz-vajali na koncertu. Prviœ je zazvenela tudinova koroška himna „Domovina na jugu“

(„Heimat im Süden“) od skladatelja Gün-therja Antesbergerja.Koncert je bila prva prireditev v vrsti pro-jektov, ki jih želi iniciativa uresniœiti do ju-bilejnega leta 2020, ko bomo praznovali100. obletnico plebiscita na Koroškem.

Za predsednika iniciative inæ. Miha Kam-puša je koncert bil prvi korak do samo-umevnega sožitja in odprtosti do obehjezikov. Tudi podpredsednik dr. ChristianLiebhauser-Karl je izrazil svoje veselje:„Doživljamo efekt snežene kepe. Kepe, kistalno raste, dokler ne bo zgrajensneženi mož, nad katerim bo zapisanabeseda ‚sneženi mož‘ v veœ jezikih.“

Veœ informacij: www.rastimoskupaj.at

~~~~•~~~~

Konzerte in beiden Landessprachensind der erste Schritt auf dem Wegzur breiteren Akzeptanz des

Slowenischen in Kärnten. Der Volksmundbesagt, Singen verbinde, was die positi -ven Reaktionen der vergangenen Monatewohl nur bestätigen können.Ende Juli fand im Haus der Heimat in

Eberndorf das traditionelle „Offene Sin-gen“ statt, wo unter der Leitung desMusikers Dieter Fleiß Melodien ver-schiedener Kärntner Liedermacher er -klangen. Literarisch wurde der Abenddurch Anna-Maria Kaiser bereichert, dieaus ihren zahlreichen Gedichtbänden vor-las. Zu Ehren des anwesenden Hanzi Ar-taœ stimmte die Harmonikaspielerin Ursu-la Polesnig auch das Lied des kürzlichverstorbenen Lojze Slak „V tihi dolini“ an. Eine Welle der Begeisterung löste daszweisprachige Konzert „Unser Land singtneue Lieder“ am 2. Oktober 2012 in Kla-genfurt aus. 1500 Besucher lauschtenden 5 Chören, die eigens für diese Ver-anstaltung komponierte Lieder sangen,u. a. auch die neue Kärntner Hymne„Heimat im Süden“ des KomponistenGünther Antesberger. Dieses Projekt wardas erste einer Reihe von Projekten derInitiative „Unser Land“, die bis 2020,zum 100-Jahr-Jubiläum der KärntnerVolksabstimmung, noch folgen sollen.Präsident der Initiative Ing. Miha Kampušund Vizepräsident Dr. Christian Lieb-hauser-Karl sind zuversichtlich: „Das istwie ein Schneeballeffekt. Der Schneeballwird immer größer und zum Schluss wer-den wir einen tollen Schneemann haben.Dann wird in mehreren Sprachen dasWort Schneemann oben stehen.“ (Lieb-hauser-Karl)

Weitere Informationen: www.zusammenwachsen.at

Znak solidarnosti na glavni železniškipostaji v Celovcu / Zeichen der Solidaritätam Klagenfurter Hauptbahnhof

„Doživljamo efektsnežene kepe. / Das istwie ein Schneeball -effekt.“Dr. Christian Liebhauser-Karl

„Odprto petje“ v Hiši domovine / „Offenes Singen“ im Haus der Heimat

SKS_casopis_04_12_Layout 1 31.10.12 14:28 Seite 4

5Skupnost 4/2012

MladinaSodobna klasika / GegenwartsklassikMlade igralke in igralci so se prviœ lotili klasiœnega dela / Junge SchauspielerInnenwagten sich erstmals an einen Klassiker

Voditeljici „Sanjelovcev“ mag.Sonja Kert-Wakounig in TamaraSommeregger sta lahko zado-

voljni: mladinska gledališka skupinaje s svojo prvo uprizoritvijo klasiœnegadela pritegnila vso pozornost publike. „Andorra“ je ena izmed najbolj znanihdram švicarskega pisatelja MaxaFrischa (1911-1991). Nastala je podrugi svetovni vojni in bila že za œašapisateljevega življenja dvestokrat upri-zorjena. Znamenito dramsko delo te -matizira vprašanje identitete in pro -blematiko predsodkov. 9 igralk in igral-cev – vsi med 17 in 23 leti – spodbuja-

jo na odrskih deskahgledalce, da razmiš -ljajo o sebi, svojemvedenju in vedenjuso -ljudi. Kako deluje-jo predsodki? Kako upraviœujemo svojezmotno mnenje ali ve-denje? V œem je kriv-da nekritiœnih posne-malcev? so vprašan-ja, s katerimi gleda -liška skupina vabi napredstavo.

Uspešni premieri igre,ki je bila v soboto, 6. oktobra 2012, vKulturnem domu Danica v Šentpri-možu, so sledile že številne ponovitve.Za vse, ki si še niso ogledali nobeneod preteklih predstav, pa dobra novi-ca: „Sanjelovci“ bodo še do pomladi2013 nastopali z „Andorro“, meddrugim tudi v Ljubljani.

~~~~•~~~~

Die Leiterinnen der Jugendthe-atergruppe „Sanjelovci“ (wört-lich: Traumfänger) Mag. Sonja

Kert-Wakounig und Tamara Som-meregger haben allen Grund zur

Freude: die NachwuchsschauspielerIn-nen sorgen mit ihrer Darbietung von„Andorra“ für ein begeistertes Pub-likum. Das Drama ist eines derbekann testen Werke des SchweizerSchriftstellers Max Frisch und wurdebereits zu seinen Lebzeiten 200 Malaufgeführt. In den Mittelpunkt derHandlung rücken die Themen Iden-titätsfindung und Vorurteile. Für alle, die die Premiere und bisheri-gen Aufführungen versäumt haben,eine erfreuliche Nachricht: „Sanjelov-ci“ planen noch bis zum Frühjahr 2013mit dem Klassiker auf der Bühne zustehen, u. a. auch in Ljubljana.

Na kratkoNadaljnji termini predstave „Andor-ra“ na spletni strani Slovenskegaprosvetnega društva Danica:

~~~~•~~~~

Weitere Aufführungstermine von„Andorra“ auf der Website desSlowenischen Kulturvereines Danica:

www.danica.at

Marcella Slugovc-Sternaddijakinja ZG/ZRGza SlovenceSch¨lerin desBG/BRG f¨rSlowenen

„S Sanjelovci nastopam že od leta2010. Skupina je obstajala že prej,vendar v drugi zasedbi in z drugimimenom. Vprašali so me, œe biželela sodelovati, in z veseljem semse jim pridružila. Bilo je dobro, dasmo se že vsi poznali, kar je moœno

spodbujalo skupinsko delo. Po vsakiigri se skupina namreœ malo spre -minja, novi igralci prihajajo, drugiodhajajo, npr. na študij v druga mes-ta.Zelo rada igram pri Sanjelovcih, kerse vedno zabavamo, ne glede na toali pri vajah ali pri nastopih. Mislim,da je ta zabava, ki jo imamo, zelopomembna, ker nas pri delu motivi-ra. Eden izmed razlogov, zakaj seudejstvujem v gledališkem ustvarjan-ju, je, da pridobivam koristnenapotke za življenje. Posebno všeœpa mi je, da se naša skupina rada

sooœa s kritiœnimi temami, in da seglasba ne zanemarja – saj imamosvoj lastni bend.“~~~~•~~~~„Als ich 2010 gefragt wurde, ob ichbei der Theatergruppe Sanjelovcimitspielen will, habe ich mit Vergnü-gen zugesagt. Die Proben undAuftritte bereiten allen viel Spaß,woraus wir immer wieder neue Moti-vation schöpfen. Einerseits kann ichhier wertvolle Erfahrungen sammeln,andererseits gefällt es mir, dasssich die Gruppe auch mit heiklenThemen auseinandersetzt.“

SKS_casopis_04_12_Layout 1 31.10.12 14:28 Seite 5

6 Skupnost 4/2012

„Kärnten/Koroška – to je skupna prihPogovor s predsednikom Bernardom Sadovnikom in podpredsednikom dr. Reginaldom VospernikomObmann Bernard Sadovnik und der stellvertretende Obmann Dr. Reginald Vospernik im Interview

Konsenzna skupina, ki je izdelalaskupni kompromisni predlog zarešitev spornega vprašanja kra-

jevnih napisov, je prejela œastni znak zasvoje zavzemanje za spravo in medseboj -no razumevanje. Kaj vam kot œlanuskupine to odlikovanje pomeni?Bernard Sadovnik: Odlikovanje izraža nanek naœin priznanje delovanja konsenzneskupine kot tudi delovanja SKS. Veselsem, da smo s skupnimi napori izkoristililanskoletno »okno« in dosegli rezultat, ki jeomogoœil vidno dvojeziœnost in pozitivnoozraœje v deželi. Potrebno pa bo, da kot narodna skupnostv sodelovanju z nemškogovoreœimi sode -želani izkoristimo skupno priložnost zakrepitev jezikovne kompetence in sožitja vdeželi. SKS se temu še posebno posveœav okviru iniciative »Botrstvo veœjeziœnosti«in Jezikovne iniciative, ki jo uspešno vodimag. Rozvita Vospernik. Tozadevno metudi veselijo uspehi iniciative »Unser-Land/Naša dežela«. Državni sekretar dr. Josef Ostermayer jeob podelitvi povedal, da je bila rešitev lanisicer skupna, toda ne soglasna, in dazgodba še ni konœana. Ali je letos že manjnesložnosti?Sadovnik: Zgodovinsko dejstvo je, da smovsi trije predsedniki podpisali memoran-dum in se strinjali s kompromisom. Mis-lim, da ni nesložnosti ampak, da paœ lahkoopažamo tu in tam še kake negativneopazke na sprejet kompromis, kar pa seve-da ne spremeni veœ lanskoletnih sklepov.Osebno ocenjujem, da je bolj pomembno,da se v tem trenutku, kljub priœakovanimvolitvam, œimprej dogovorimo za sistem-sko rešitev Glasbene šole.

Kako gledate na prihodnost sožitja narod-nih skupnosti na Koroškem in kaj si želitezanj?Sadovnik: Vlak vozi tudi na Koroškem vpravilno smer in se kljub raznim negativ -nim pojavom ne bo ustavil veœ. Kdor ni vvlaku bo paœ samotno obsedel v pretek-losti. Kärnten/Koroška – to je skupna pri-hodnost.~~~~•~~~~

Die Konsensgruppe wurde für ihr Be-mühen um Versöhnung und Ver-ständigung geehrt. Was bedeutet

Ihnen diese Auszeichnung?Bernard Sadovnik: Das Ehrenzeichen ze-ichnet die Versöhnungs- und Friedensar-beit der Konsensgruppe sowie der SKSaus. Die Volksgruppen müssen dieChance ergreifen, gemeinsam dieSprachkompetenzen und das Zusammen-leben zu fördern.Staatssekretär Dr. Josef Ostermayer hatbei der Verleihung angemerkt, die Orts -tafellösung sei zwar gemeinsam erfolgt, je-doch nicht einstimmig. Gibt es heuerweniger Kontroversen?Sadovnik: Tatsache ist, dass das Memo-randum von allen drei Obmännern derVertretungsorganisationen unterzeichnetworden ist, woran die hier und da spür-baren Unstimmigkeiten nicht rütteln kön-nen. Persönlich betrachte ich es trotzbevorstehender Wahlen als wichtig, dasDilemma um die Musikschule bald zuklären. Zukunftshoffnungen für die Volksgruppen?Sadovnik: Der Zug fährt in die richtige Rich-tung und wer von ihm abspringt, wird ein-sam in der Vergangenheit verharren. Kärn-ten/Koroška – eine gemeinsame Zukunft.

Državni sekretar dr. Josef Ostermayerje 12. septembra 2012 v prostorihUrada zveznega kanclerja podelil Veliki srebrni œastni znak za zaslugeza Republiko Avstrijo.Staatssekretär Dr. Josef Ostermayerüberreichte am 12. September 2012im BKA das Große Silberne Ehren -zeichen für Verdienste um die Republik Österreich.

Öas taljenja /Tauwetter

Mag. Stanko Polzerœlan upravnega odboraSKS / Vorstands -mitglied der SKS

Œeprav nekateri izbruhi vidnih zastopnikovdežele delajo vtis, kot da smo v državljanskivojni, sem prepriœan o tem, da se marsikajspreminja v naši deželi.Na kulturnem podroœju je letos jeseni pred-vsem koncert »Unser Land singt neueLieder« pokazal, da se vzdušje v deželispreminja. Vedno veœ je tudi opinion leader-jev, ljudi, ki so v relevantnih družbenih pozici-jah, ki s svojo popularnostjo prispevajo kboljšemu vzdušju v deželi. Doživljamo »œastaljenja« na vseh podroœjih manjšinskegaživljenja na Koroškem. Na naše kulturneprireditve spet prihajajo rojaki, ki nisovkljuœeni v kulturna društva, ljudje, ki bi jihoznaœil kot ob narodnem robu živeœe. Mis-lim, da moramo vlagati energijo v to, da bita, v preteklosti morda brezbrižni ali za -strašeni del naših ljudi spet pridobili. Topomeni, spet sprejeti brata, sestro, ki te jenekoœ morda celo zatajil, ki se ni veœ brigalali ki se je bal posredovati naš jezik svojimpotomcem. Težek psihološki korak – za obestrani. Je možno zgodovino »popravljati«?Mislim, da! Vsem tem, ki me imajo zautopista, prikliœem v spomin misel IvanaCankarja, ki je zapisal, da je œudno na utopi-jah ravno to, da se pogosto uresniœijo.Zavedajmo pa se, da so orala pot do sedan-jih uspehov slovenska kulturna društva, napolitiœnem podroœju pa je novo vzdušje saddela konsenzne skupine, katere del je tudiSkupnost koroških Slovencev in Slovenk.~~~~•~~~~Wir erleben einen Herbst, der durch deutliches Tauwetter zwischen beidenVolksgruppen gekennzeichnet ist. Es kommt wieder zu Begegnungen zwischenkulturell und politisch engagierten KärntnerSlowenen und Kärntnern, die ihre slowenischen Wurzeln wieder entdecken. Indiesem neuen Klima sehe ich eine Chancezur Heilung geschichtlicher Wunden. Weg-bereiter dieser Entwicklung waren slowe -nische Kulturvereine und auf politischerEbene die Konsensgruppe, die vor allemauch durch die Gemeinschaft der KärntnerSloweninnen und Slowenen unterstütztwurde.

SKS_casopis_04_12_Layout 1 31.10.12 14:28 Seite 6

1. oktobra 2012 vam je deželni glavarGerhard Dörfler podelil Veliki zlatiœastni znak dežele Koroške za

posebne zasluge za slovensko narodnoskupnost na Koroškem. Kakšni so obœutkiob tem odlikovanju? Dr. Reginald Vospernik: Seveda jeœloveku, ki se ozira v jeseni življenja na de-javnosti in poti, ki jih je ubiral, v zadošœen-je, da oficialna Koroška nagradi prispevke,ki sem jih doprinašal na raznih podroœjih. Stem se po odlikovanjih, ki sem jih prejel odpredsednikov slovenske in avstrijske re-publike v preteklih letih, sklene krog javnihustanov, ki sem jim v zavesti svoje dvokul-turnosti posveœal svoje skromne sile.Hvala vsem, družini in so pot nikom, ki somi ob tem stali ob strani.Œastni znak ste sprejeli tudi še za zaslugemanjšinskega šolstva, znanosti, publicis-tike, gospodarstva in manjšinske politiketer za prizadevanje za sožitje na Ko-roškem. Ste zadovoljni z razvojem manj -šinskega šolstva?Vospernik: Manjšinska šolska ponudbase je od œasov, ko sem leta 1961 kot mladprofesor slovenšœine in nemšœineprestopil prag Slovenske gimnazije,neprestano spreminjala in razvijala.Slovenšœina je danes, drugaœe kakor nek-daj, konjunkturen jezik. Veœjeziœni Kugyjevirazredi na Slovenski gimnaziji so neverjet-na uspešnica, prijave na osnovnih šolahdosegajo visok delež. Da slovenšœina vdružinah, vaseh in mestih ne bo zamrla jev naših rokah. Kje so potrebne še spremembe?

Vospernik: V deželi se mora še naprejkrepiti medsebojno razumevanje, medse-bojna povezanost narodnih skupnosti. Všolah naj stopnjevana kakovost in še boljuspešna didaktika posredovanja sloven -šœine otroke in mladostnike motivira, daše bolj zavzeti in uspešno usvajajo drugideželni jezik, ki je doma na teh tleh že do-bro poldrugo tisoœletje. ~~~~•~~~~

Am 1. Oktober wurde Ihnen von LHGerhard Dörfler das Ehrenzeichendes Landes Kärnten verliehen.

Wie geht es Ihnen dabei?Dr. Reginald Vospernik: Selbstver-ständlich ist die Auszeichnung rückbli -ckend auf meine bisherigen Verdienste inverschiedenen Bereichen zufriedenstel-lend. Ein großer Dank gebührt meinerFami lie und allen, die mich dabei unter-stützt haben.Das Ehrenzeichen wurde Ihnen u. a. auchfür Ihren Einsatz im Bereich des Minder-heiten-Schulwesens überreicht. Sind Siemit der Entwicklung des Schulwesenszufrieden?Vospernik: Die Erfolge, wie etwa diemehrsprachigen Kugy-Klassen amSlowenischen Gymnasium oder die hoheZahl der Anmeldungen an zweisprachigenVolksschulen, sprechen für sich.Wo sind Änderungen notwendig?Vospernik: Das Zusammenleben derVolksgruppen und eine ermutigende Ver-mittlung des Slowenischen an denSchulen müssen weiterhin gefördert wer-den.

7Skupnost 4/2012

rihodnost/eine gemeinsame Zukunft“

Podelitev Velikega zlatega œastnega znaka dežele Koroške dolgoletnemu ravnatelju ZG/ZRGza Slovence in podpredsedniku Skupnosti dr. Reginaldu VospernikuDem langjährigen Direktor des BG/BRG für Slowenen und stellvertretenden Obmann derGemeinschaft Dr. Reginald Vospernik wurde das Große Goldene Ehrenzeichen des Landesverliehen

VestiKoncert ob 100-letnici MePZ Danica / Konzert anlässlich der100-Jahr-Feier des GemischtenChores Danica

V soboto, 20. oktobra 2012, je bil vkulturnem domu v Šentprimožu ob100-letnici Mešanega pevskega zbo-ra Danica dvojeziœni koncert obœin-skih pevskih skupin. Sodelovali soskoraj vsi zbori obœine Škocjan: Moš-ki pevski zbor Vinko Poljanec,Vokalna skupina Nomos, Sänger-runde Turnersee, Jauntals Stimmen,MGV Klopeiner See, MGV Stein,Singkreis Klopeiner See, KorenineDanice, Mešani pevski zbor Danica inOtroški in mladinski zbor Danica.

~~~~•~~~~

Am 20. Oktober 2012 kamen dieGäste des Konzertes, das anlässlichdes 100-jährigen Jubiläums desGemischten Chores Danica stattfand,mit dem Auftritt deutsch- undslowenischsprachiger Chöre derGemeinde St. Kanzian in den Genusseiner zweisprachigen musikalischenDarbietung.

Dr. Borotschnik novi vodja državne-ga tožilstva / Dr. Borotschnik neuerLeiter der Staatsanwaltschaft

Prvi državni tožilec v Celovcu dr.Mirko Borotschnik je zaœasno prevzelfunkcijo novega vodje državnega tožil-stva na Koroškem. Dr. Franz Simmer-statter, ki se je kot drugi Prvi državnitožilec v Celovcu tudi potegoval za tofunkcijo, zaradi svoje starosti za tofunkcijo ne pride veœ v poštev. Pred-log pravosodne ministrice dr. BeatrixKarl mora potrditi še zvezni predsed-nik dr. Heinz Fischer, preden boBorotschnik lahko uradno nasledildoslejšnjega vodjo državnega tožil -stva dr. Gottfrieda Kranza, ki gre vpokoj.

~~~~•~~~~

Die Leitung der Staatsanwaltschaft inKärnten hat vorläufig Dr. MirkoBorotschnik, der Erste Staatsanwaltin Klagenfurt, übernommen. DemVorschlag der Justizministerin Dr.Beatrix Karl muss noch Bundespräsi-dent Dr. Heinz Fischer zustimmen,ehe Borotschnik mit dem Amt von Dr. Gott fried Kranz, der in den Ruhe -stand tritt, offiziell betraut wird.

SKS_casopis_04_12_Layout 1 31.10.12 14:28 Seite 7

8 Skupnost 4/2012

Izdajatelj in zaloænik: Skupnost koroøkih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 10/Novi trg 10, 9020, Klagenfurt/ Celovec, www.skupnost.at Telefon: (0463) 59 16 59 Fax: (0463) 59 16 57 E-Mail: infolist@skupnost.at Urednica: Danijela Miøiç Konto št. SKS: Zveza Bank, banœna št. 39 100, konto št. 748 152 Tisk in obdelava slik:Druckreif Albert Bostjanœiœ, Celovec, www. druck-reif.at Oblikovanje in priprava za tisk:Johann Golavœnik, (0660) 53 22 066, Podjuna 21Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Botrstvoveöjeziönosti

Paco Wrolichpredsednik Koroške kolesarske zveze /Präsident des Kärntner Radsport -verbandes

„V svojem aktivnem œasu kot športnik miveœjeziœnost nikoli ni škodovala, vedno lekoristila.Kjerkoli sem bil, sem se lahko spo-razumeval. Žal pa sem zamudil priložnost,da bi se še dodatno nauœil ta ali oni jezik.Jeziki nam odpirajo vrata v svet. Tega najbi se zavedali naši otroci. Jezikinadomešœajo deloma študije, lajšajo živ -ljenje v tujini in ustvarjajo prijateljstva.Moja zgledna država glede poznavanjajezikov je Luksemburg. Pravijo, da obvladadober izobražen Luksemburžan najmanj 7jezikov. Manj izobražen samo 4! Kolikojezikov govorimo mi?“

~~~~•~~~~

„Die Mehrsprachigkeit geriet mir währendmeiner aktiven Zeit als Sportler nie zumNachteil. Wo immer ich war, konnte ichmich mehr oder weniger verständigen. Ichhabe es aber leider verabsäumt, noch dieeine oder andere Sprache zusätzlich zuerlernen. Sprachen öffnen einem das Torzur Welt. Dessen sollten sich unsereKinder bewusst sein. Sprachen ersetzenteilweise Studien, erleichtern das Lebenim Ausland und schaffen Freundschaften. Mein großes Musterland für Sprachkennt-nisse ist Luxemburg. Es heißt, dass eingut ausgebildeter Luxemburger min-destens 7 Sprachen spricht. Ein schlechtausgebildeter nur 4! Wie viele Sprachensprechen wir?“

Osebe in osebnosti

Novice +++ Neuigkeiten +++ Novice +++ Neuigkeiten

Mag. Zalka KuchlingPodpredsed-nici SKS inkandidatkiza deželnizbor Zelene

liste želimo veliko uspeha v volilnem boju! ~~~~•~~~~Wir wünschen unserer ersten stellvertretendenObfrau und der Land-tagskandidatin der Grüneneinen erfolgreichenWahlkampf!

Mag. Peter WaldhauserŒestitamodobitnikuœastnega znaka deželeKoroške, dolgoletnemu

obœinskemu odborniku Vo-lilne skupnosti v Borovljah! ~~~~•~~~~ Wir gratulieren dem lang -jährigen Gemeinderat derWahlgemeinschaft Ferlachzum Ehrenzeichen des Landes Kärnten!

Mag.StankoPolzer6. oktobra2012, jeœlan Uprav -nega odbo-

ra SKS, zborovodja in gla s -benik praznoval 50. oblet-nico. Prisrœne œestitke! ~~~~•~~~~ Unser Vorstandmitgliedund Musiker feierte am 6. Oktober 2012 seinen50. Geburtstag. HerzlichenGlückwunsch!

Prvi roman / ErstlingsromanMag. Cornelia Vospernik je v ponedeljek,15. oktobra 2012, v celovški knjigarniHeyn predstavila svoj literarni prvenec znaslovom „Genosse Wang fragt“. Avtorici,ki je objavila že dve poljudnoznanstveni kn-jigi, je tudi z romanom uspelo navdušitiogromno publiko. Saj so jo vsi pozornoposlušali, ko je pripovedovala o kitajskemnovinarju in njegovem boju proti nepravil-nostim režima. Ob tem je dala vpogled vœas, ko je sama bila novinarka na Kitaj -skem in se sooœala s kulturnimi ovirami.Poleg nekaterih neugodnosti so se parazvila celo prijateljstva s kolegi.~~~~•~~~~Mag. Cornelia Vospernik begeisterte am 15.Oktober 2012 das zahlreich erschienenePublikum in der Buchhandlung Heyn nichtnur mit ihrem Erstlingsroman „GenosseWang fragt“ , sondern auch mit spannendenSchilderungen aus der Zeit, als sie selbstals Journalistin in China tätig war.

DIALOG &KULTUR(A)„Sreœanje, dialog in kultura: instrumentisporazume -

vanja z in med narodnimi skupnostmi“ je bilogeslo letošnjega 23. Evropskega kongresanarodnih skupnosti dežele Koroške, ki je bil vœetrtek, 18. oktobra 2012, v Domu glasbe vCelovcu in ga je organiziral Biro za slovenskonarodno skupnost. Med drugimi sta referiralazaložnik prof. Lojze Wieser („Zgubljenebesede/na novo zbujene/oznanjajozarjo/bodoœega dne“) in predsednik SKS inAlpsko-jadranskega centra za œezmejnosodelovanje AACC Bernard Sadovnik („Trajnostni razvoj narodnih skupnosti vœezmejnem sodelovanju“).~~~~•~~~~Am 18. Oktober 2012 fand im KonzerthausKlagenfurt der vom Volksgruppenbüro ver-anstaltete 23. Europäische Volksgrup-penkongress statt. Unter den Rednern warenu. a. Buchverleger Lojze Wieser und der Obmann der Gemeinschaft der KärntnerSlowenen und des Alpe-Adria-Zentrums fürgrenzüberschreitende Kooperation BernardSadovnik.

lpd/Bodner

„Heyn“

SKS_casopis_04_12_Layout 1 31.10.12 14:28 Seite 8